Rimljan, ki z navdušenjem poučuje v slovenskem okolju

Luigi Pulvirenti je mladi profesor iz Rima, ki že skoraj deset let poučuje na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Zaposlen je na DTZ Jožef Stefan v Trstu. Slovenščino in slovensko kulturo je vzljubil čisto slučajno; da se bo v ta svet podal, pa se je odločil zavestno in z navdušenjem.

Kako ste prišli v stik s slovenščino in našim svetom?

Za slovenščino sem se odločil že pred maturo. Teta in stric sta se zaradi službe preselila v Tržič. Večkrat sem prišel na obisk v te kraje. Peljala sta me v Trst, Gorico in čez mejo, takrat sem spoznal Slovenijo, slovensko kulturo in jezik. Jeziki so me vedno zanimali, zato sem se vpisal na študij tujih jezikov in književnosti, kjer sem se naučil slovenščine.

Nato sem dve leti živel v Ljubljani, kjer sem poglobil svoje znanje slovenščine in dobil prvo zaposlitev. Za nekaj časa sem se vrnil v Rim, nato pa sem dobil službo na slovenskih šolah v Italiji.

Zakaj ste se odločili za poučevanje v tem kotičku sveta?

Leta 2016 sem bil vpisan na doktorski program v Ljubljani. Nisem dobro vedel, kako naprej, takrat sploh nisem vedel za slovenske šole v Italiji. O tem mi je govorila sošolka iz Ljubljane. Bila je na tekočem z vsemi postopki za zaposlovanje in me je spodbudila, naj poskusim s poučevanjem v tem okolju. Leta 2016 sem zato sprejel prvo nadomeščanje, in to na Tržaškem. Takrat sem ugotovil, da je to poklic zame. Okolje mi je bilo takoj zelo prijetno, počutil sem se sprejetega, zato sem s poučevanjem na slovenskih šolah tudi nadaljeval. Čeprav sem prišel med Slovence v Italiji kot tujec, je skupnost do mene bila vedno zelo odprta. Zelo sem hvaležen kolegom, dijakom, staršem in vsem, s katerimi sem prišel v stik zaradi službe ali drugih odnosov.

Kako gledate na slovenske šole v Italiji? Kaj so prednosti in kaj šibkosti?

Velika prednost je po mojem mnenju maloštevilčnost dijakov: učitelji in profesorji smo bolj učinkoviti pri predajanju znanja, vsi dijaki lažje pridejo do besede … Dijake lahko obravnavamo kot posameznike, z vsakim se lahko poglobimo v snov, če je dijak posebno nadarjen, šibkejšim pa tudi lažje sledimo in polnimo vrzeli. Med kolegi se tudi prej spoznamo in tudi to omogoča učinkovito delo.

Kako sami dojemate jezikovno raznolikost v razredih?

Jezikovna raznolikost na slovenskih šolah v Italiji je zame neprecenljivo bogastvo. Dijaki imajo že po sistemu predvideno učenje drugega jezika. To je ogromna prednost v primerjavi z vrstniki na italijanskih šolah. Vsak jezik je zaklad, v katerem je kultura, svet in čisto edinstven način pojmovanja sveta. Z vsakim jezikom, ki ga poznamo, se nam odpre nov pogled na svet. To je neizmerno bogastvo. Naši dijaki poznajo slovenščino, italijanščino, vsak svoje narečje … Tudi mešanje, križanje med italijanščino in slovenščino nas dela edinstvene. Skrb za knjižni jezik je seveda ključnega pomena, ampak živ jezik je prav tako nekaj dobrega in lepega. Po izobrazbi sem jezikoslovec, zato z zanimanjem poslušam dijake, ko v razredu med sproščenimi pogovori uporabljajo kalke ali druge izraze, ki so značilni prav za ta prostor in jih ni mogoče najti nikjer drugje – to so “zamejske besede”.

Zakaj bi italijanskim družinam svetoval, da izberejo šole s slovenskim učnim jezikom?

Tako pot bi svetoval prav vsem: to je fizično in tudi idejno stičišče kultur. Ponavljam, vsak jezik pomeni dostop do kulture, človek je bolj odprt do drugačnega, do bližnjega … zgradi si most do drugega sveta, ki ni tako daleč, saj je Slovenija zelo blizu. Živimo v svetu, v katerem različne kulture neprenehoma prihajajo v stik druga z drugo. Če že imamo prednost, da lahko v takem kontekstu odraščamo in se izobražujemo, zakaj ne bi izkoristili te priložnosti?

Kakšna bo prihodnost naših šol po vašem mnenju?

Prihodnost šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji nas skrbi zaradi demografskega padca. To se seveda odraža v manjštevilčnih razredih. Pred nami so zahtevni časi, a verjamem, da bomo našli način, da bodo naše šole še vedno obstajale. Mreža slovenskih šol v Italiji predstavlja slovensko narodno skupnost v Italiji, jo ščiti …, šole so pogoj za obstoj kateregakoli naroda ali jezikovne skupnosti, saj gojijo občutek pripadnosti in oblikujejo identiteto. Zaradi tega je skrb za prihodnost naših šol ključnega pomena.

Preberi več o slovenskih šolah v Italiji (klikni in preberi).