Slovenske umetnice 1850 – 1950. Arhitektke, fotografinje, slikarke in kiparke
Ljubljana / Dvojna razstava v Galeriji Jakopič in Mestnem muzeju
Vse do nedelje, 25. februarja, je na ogled v Ljubljani dvojna razstava Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950. V intimnih podzemnih prostorih Galerije Jakopič na Slovenski cesti 9 je bolj specialistični pregled na temo Arhitektke in fotografinje. Začetni del, ki sta ga postavili kustosinji Barbara Savenc in Ana Porok, obsega pohištvo, risarske osnutke in projekte arhitektk, ki so se izšolale v Plečnikovi in Vurnikovi šoli na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani (1925). Kar po vrsti: Dušana Šantel, Gizela Šuklje, Marjanca Kanc, Katarina Grasselli, Marija Grafenauer, Majda Nerima, Sonja Batista in po vojni Vladimira Bratuž. Res lepi so elegantni in udobni bivalni elementi, zgrajeni po načrtih Gizele Šuklje, pa tudi funkcionalni leseni arhitektke-kiparke Vladimire Bratuž. Vodja galerije dr. Marija Skočir in Julija Hoda pa sta poskrbeli za primerno postavitev dokumentacije prvih fotografinj, obrtnic, ki so se denimo v Ljubljani, Mariboru in Celju ukvarjale s studijsko fotografijo, z ateljejskim fotografiranjem posameznikov, družin in skupin. Številne zbirke in arhivi po Sloveniji, pokrajinski, mestni in tudi zasebni, hranijo dragoceno fotografsko gradivo in dokumente, ki pričajo o delovanju prvih fotografinj: v Ljubljani pionirke nemškega rodu Malvinije van Norden, v Mariboru, ki je bil takrat vezan na nemški svet, Barbare Manco in Marije Kohler, v Celju občutljivih portretistk Anne Gombosch in Julie Martini ter Nade Pelikan, ki je znani družinski atelje prenesla v Maribor. Fotografinja hrvaškega rodu Antonija Kulčar Prut pa je delovala v Rogaški Slatini in v zdravilišču tudi portretirala kot uradna dvorna fotografinja Tonka kraljevo družino Karađorđević.
Obeležena je fotografija v pomožni funkciji slikarstva, npr. slikarke Ivane Kobilica, poleg tiste z umetniškimi težnjami. Zgodovinske fotografije in eksponati so izposojeni iz zbirk, galerij, knjižnic omenjenih krajev in Murske Sobote. Obeležena je še fotografija v pomožni funkciji slikarstva, npr. slikarke Ivane Kobilca, ali tudi z umetniškimi težnjami. Zgodovinske fotografije in eksponati so izposojeni iz zbirk muzejev, galerij, knjižnic in arhivov iz Ljubljane, Maribora, Celja, Murske Sobote in Rogaške Slatine.
Mnogo bolj izrazit in bogat je izbor slikark in kipark z naslovom Kaj bi dekleta morala vedeti? v bližnjem Mestnem muzeju Ljubljana na Gosposki ulici 15, ki ga je postavila avtorica razstavnega projekta in kustosinja razstave Barbara Savenc. Šele po prvi svetovni vojni so se evropske akademije odprle tudi ženskam, v Sloveniji pa je komaj po drugi prišlo do ustanovitve Akademije upodobljajočih umetnosti, na katero so se vpisale prve ženske. V krasnih salonih prvega nadstropja ugledne palače je razstavljenih po več del klasičnih in manj znanih imen ženske ustvarjalnosti: od pionirk meščanskega slikarstva Henrike Langus in Ivane Kobilce do goriške trojice Šantelovih, Avguste st. in njenih hčerk Henrike in Avguste ml., v Trstu rojene Elde Piščanec, od kiparke Karle Bulovec Mrak do Mire Pregelj, Mare Kralj (Tonetove žene) in Helene Vurnik, od Bare Remec, ki je po vojni pribežala v Argentino in bila “rehabilitirana” šele po osamosvojitvi, do kiparke Milene Dolgan in grafičarke Alenke Gerlovič, ki sta bili v partizanih, do sodobnih ustvarjalk Adriane Maraž, Melite Vovk in Sonje Rauter Zelenko. Skratka, gre za res bogato razstavo, ki po zahtevnem pripravljalnem delu končno osvetljuje tudi drugo stran meseca in ponuja pravi sprehod skozi glavne umetniške tokove, od uglajenega salonskega realizma do ekspresionističnih krajin, aktov, portretov, karikatur, od prefinjenih secesionističnih prvin do psihološko in plastično prepričljivih skulptur, od ganljivih partizanskih linorezov in kiparskih portretov do flešov sodobnega raziskovanja, kjer je ženska diskriminanta kot taka morda razpoznavna, a povsem nepomembna, zgolj anagrafski podatek.
Na sliki: Prijateljici iz leta 1953, mala plastika kiparke in arhitektke Vladimire Bratuž, ki je študirala s kiparjem Frančiškom Smerdujem in bila asistentka Jožeta Plečnika. Razstavi na obeh lokacijah sta odprti od 10. do 18. ure. Info: www.mgml.si.
