Slovenija v ideološkem in političnem pogledu razdeljena država
Delitev na leve in desne stranke oziroma sile pa se vsaj za sedaj zdi nepremostljiva. Zaradi takega stanja duha je odločitev vladnega organa, naj na proslavi državnega praznika sodelujejo le praporščaki s simboli nove države, samostojne in neodvisne Slovenije, naletela na silen odpor in kritike. To zlasti predsednika nekdanjih borcev Janeza Stanovnika, pa tudi nekdanjega in sedanjega predsednika države, Milana Kučana in dr. Danila Türka. Opozorili so, da se ob prazniku spominjamo globljih korenin naše države, ki da ima enega svojih izvorov tudi v narodnoosvobodilnem boju slovenskih partizanov.
Dejansko pa je bila sporna samo rdeča zvezda, ki je bila simbol napadalcev na novo državo Slovenijo, zaradi česar tega simbola svetovnega komunizma na državni proslavi ne bi prikazovali. Na najbolj sporen način je omenjeni simbol utemeljeval predsednik nekdanjih borcev dr. Janez Stanovnik, ki je zatrjeval, da je bila rdeča zvezda simbol partizanov in narodnoosvobodilnega boja, primerjati pa da jo je mogoče s križem, ki ga nosijjo kristjani. Med politiki je zgolj dr. Milan Zver, sicer tudi kandidat za novega predsednika države, opozoril, “da so mnogi Slovenci in Slovenke padli pod streli vojakov, ki so nosili rdeče zvezde kot simbole prejšnje države. Veteranske organizacije in partizanska združenja v Sloveniji je pozval, naj opustijo rdečo zvezdo in sprejmejo simbole naše nove samostojne in neodvisne države.
Proslavi dneva državnosti v parlamentu in na prostem na Kongresnem trgu sta bili sicer skromnejši kot kdaj prej, toda vsebinsko pomirjajoči. Osrednji govornik, predsednik Slovenije dr. Danilo Türk, je prvič omenil, “da je komunizem mrtev”, igralec Jernej Kuntner pa je okrcal Janeza Stanovnika, ker je nasprotoval osamosvojitvi Slovenije. Opozoril je tudi, “da z rdečo zvezdo žalimo padle v vojni za Slovenijo, saj je bil to simbol vojske, ki jih je pobila”. Na obeh omenjenih proslavah prvič ni bilo videti nobene rdeče zvezde. Sicer pa v Sloveniji stanje duha ostaja nespremenjeno. Nekdo je zapisal, “da je 21 let naše nove države obdobje sanj, realnosti in tudi razprtij”. Cilj opozicije je domnevno v najkrajšem času zrušiti vlado Janeza Janše. Zato najkasneje v jeseni napovedujejo “osvoboditev Slovenije”. Zgodovinar in publicist dr. Stane Granda je v novi številki tednika Demokracija zapisal, “da je v Sloveniji, če se bo nadaljevalo po sedanji poti, samo še vprašanje časa, kdaj bodo ponovno zažgali kakšnega katoliškega škofa, pobijali duhovnike, pa čeprav so protifašisti in pesniki, kot je bil nekoč Filip Terčelj. Tudi tistih, ki bi znova pobijali in metali v jame ni tako malo in niso samo na javni RTV Slovenija”. Dr. Stane Granda je opozoril, “da je nedavno neki ugleden zgodovinar ugotavljal, da se pravi slovenski komunisti spoznajo predvsem po odnosu do metanja političnih nasprotnikov v jame”.
Politične in družbene razmere je v intervjuju, objavljenem v tedniku Demokracija, ocenil tudi dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof in metropolit. Meni, “da sedanja opozicija ne more živeti brez obujanja ideoloških tem. Neka koalicija za ločitev Cerkve od države širi veliko sovraštva, to pa je tisto sovraštvo, zaradi katerega imajo nekateri povojne poboje za drugorazredno ali celo odvečno temo. In tega nekatere stranke očitno ne morejo opustiti. Verjetno mislijo, da bi tako izgubile svojo verodostojnost”. Kardinal dr. Franc Rode je mašo za domovino daroval v Valični vasi na Dolenjskem. Navezal se je na vernike, ki se sprašujejo, kako naj čutijo, da smo prešli v novo obdobje slovenske zgodovine, ko pa toliko stvari spominja na prejšnje čase. Kardinal jim je pritrdil in opozoril, “da v novem državnem sistemu niso dali pravega mesta vrednotam slovenske samobitnosti. Te vrednote pa so slovenske in evropske. Mnogi v Sloveniji se upirajo temu, da bi dali Cerkvi mesto, ki ji gre”.
Vendar vlada tudi v političnih razmerah, ki niso ugodne, saj npr. državni poglavar dr. Danilo Türk in premier Janez Janša nimata skoraj nobenih stikov, uspešno deluje pri izvajanju ukrepov, ki izhajajo iz zakona o uravnoteženju javnih financ. Ta splošni velezakon vpliva na 51 drugih zakonov, ki veljajo za vsa temeljna področja v državi. Vlada si zdaj najbolj prizadeva za finančno utrditev Nove ljubljanske banke in Nove kreditne Maribor, ki naj bi ostali v večinski državni lasti. Z reformo trga dela, ki jo bodo izvedli jeseni, bi pomagali zlasti mladim, ki iščejo prvo zaposlitev. Zanje bodo sklepali enotne pogodbe, ki bi mladim zagotovili zaposlitve za nedoločen čas.
In še nekaj o dogodku, ki je zanimiv za razmišljanje. Božo Skoko, profesor na zagrebški fakulteti za politične vede, je ocenil pripadnike svojega in drugih narodov. Po njegovem Slovenci menijo, “da so Hrvati spolitizirani, ljubosumni na uspehe drugih in leni, vendar pa cenijo njihovo gostoljubnost”. Hrvati pa naj bi bili prepričani, “da so Slovenci ljubosumni na dosežke drugih, zadržani in praktični. Vendar pa cenijo njihovo delavnost”. Hrvati imajo domnevno največ pridržkov do Srbov, ki naj bi bili bojeviti, nacionalisti, napadalni in patrioti.
Marijan Drobež
