Med oblikovanjem vlade in pripravo na lokalne volitve

Teden v matični domovini

Odkar smo, dragi bralec, nazadnje skupaj reflektirali prek teh strani, se v slovenski politiki ni zgodilo nič bombastičnega. Ostali smo v nekem zanimivem položaju, ko je pot vnaprej bolj ali manj začrtana, vloge razdeljene, vsi pa čakamo, da se scenarij odigra. Vmes so le podrobnosti, ki pa jih ne gre zanemarjati.

Prejšnji torek se je državni zbor na izredni seji seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja. Predsednica je že pred tem pojasnila, da 46 glasov podpore nima zagotovljenih nihče in da je mandatarstvo ponudila Robertu Golobu kot relativnemu zmagovalcu volitev, ki pa s tem ni soglašal. Tako je od minulega torka začelo teči 14-dnevno obdobje, v katerem lahko svojega kandidata za mandatarja poleg predsednice republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

Kdo bo ta izbranec, ni skorajda več nobenega dvoma. Karte v rokah, kot rad reče svetlolasi gospod onkraj Atlantika, ima le Janez Janša. Tako je prejšnji teden sporočil, da so s strankami NSi, SLS, Fokus in Demokrati uskladili izhodišča za koalicijsko pogodbo. Vsebino pogodbe bi po Janševih besedah lahko stranke uskladile v tednu dni, nato pa si dokončno razdelile ministrstva. Izhodišča so prejeli tudi v Resnici. Kot so ocenili, so izhodišča, ki jih je poslala SDS, vsebinsko v večji meri skladna z njihovimi programskimi smernicami. Kljub temu so ponovili, da ne bodo šli v koalicijo z Janšo, da pa bodo podprli kandidata za mandatarja, ki bo imel širšo podporo v državnem zboru.

A čeprav se v Resnici z besedami kreativno trudijo odmikati od Janše, njihova dejanja doslej kažejo na precejšnjo usklajenost. Resnica doslej še ni storila nič, kar bi jo zares odmikalo od nastajajoče koalicije SDS – NSiSLSFokus – Demokrati. Nenazadnje so podprli tudi spremembe v sestavi vlade.

Stranke pa bodo morale počasi fokus preusmeriti tudi na lokalne volitve, ki bodo na vrsti konec leta. Na nacionalni ravni bomo največ pozornosti posvetili bojem kandidatov v mestih. V prestolnici bo zopet kandidiral dosedanji župan Zoran Janković, ki je odločitev o kandidaturi sporočil minuli teden na slovesnosti pred ljubljanskim mestnim praznikom. Da bo napoved prišla prav na ta dan, je bilo jasno že kar nekaj časa. Dejstvo, da bo Janković kandidiral, je že precej močan pokazatelj, da bo župansko mesto, ki ga zaseda že 20 let, najverjetneje obdržal tudi v prihodnje. Še posebej, ker na vidiku ni močnega protikandidata. Doslej sta sicer kandidaturo za ljubljanskega župana napovedala predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc ter predsednik Piratske stranke Jasmin Feratović, ki sta trenutno mestna svetnika in sta za župana že neuspešno kandidirala. O predlogu kandidata naj bi po pisanju medijev razmišljali tudi v Levici in SD, medtem ko bo Svoboda po vsej verjetnosti podprla Jankovića. Tudi če bi morda bolj konkretnega kandidata ponudili na desni, pa je že sama razdrobljenost kandidatur voda na mlin aktualnega župana. Ko vas bo kdo spet vprašal, zakaj Janković kljub vsem aferam in obtožbam o nepravilnostih v Ljubljani ostaja nepremagan, imate odgovor pred očmi.

S prvimi počitnicami v vremenskih razmerah, ki vabijo na morje, pa je na prve strani znova skočila tudi zimzelena prometna tematika. Na začetku in koncu prvomajskih praznikov smo po državi spremljali gneče, ki so bile najobčutnejše prav na primorski avtocesti. Ozko grlo se je ustvarilo pri Postojni, kjer izvajajo obsežnejša obnovitvena dela. Promet v obe smeri poteka po zoženih pasovih, gneča pa pred zaporo in po njej nastane skoraj vsakodnevno. Ob koncu prvomajskih praznikov sta se tam zgodili tudi hujši prometni nesreči. Najprej 4. maja, ko so med Razdrtim in Studencem trčila tri vozila. V nesreči se je poškodovalo osem oseb, od tega tri huje, med temi so eno s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center. Dan za tem se je zgodila še ena nesreča, ko sta prav v območju delovne zapore trčila avtobus in tovornjak, ki se je prevrnil. En voznik se je poškodoval, avtocesta pa je bila zaprta kar 11 ur. To sta bila le odmevnejša primera. Mediji so namreč izbrskali podatek, da se je na 15-kilometrskem odseku avtoceste mimo Postojne v zadnjih dveh mesecih zgodilo 47 nesreč. Zato, previdno.