Slovenija ima potencial, a ga ne zna dovolj dobro izkoristiti

Piše: Giulia Černic Fotografije: damj@n

Dr. Verica Trstenjak in dr. Janez Šušteršič o stanju demokracije po 35 letih samostojne Slovenije

Ob 35-letnici samostojne države sta dr. Verica Trstenjak in dr. Janez Šušteršič na sklepnem srečanju 61. Študijskih dni Draga spregovorila o stanju demokracije v Sloveniji. V osnovi sta se gosta nedeljske popoldanske debate strinjala, da ima Slovenija po toliko letih tranzicije še vedno veliko neizkoriščenega potenciala.

Neučinkovite demokratične institucije

Dr. Verica Trstenjak, profesorica prava Evropske unije na dunajski in ljubljanski univerzi, je izpostavila predvsem neučinkovito delovanje demokratičnih institucij. Slovenijo je primerjala z Avstrijo, kjer živi in deluje, ter opozorila na nizko uvrščanje Slovenije na evropskih lestvicah pravne države, dolgotrajnost postopkov, korupcijo in pranje denarja. Poudarila je, da zakoni niso dovolj, ključna je pravna kultura. “Zakone imamo zato, da jih spoštujemo, ne zato, da se pogovarjamo, kako jih bomo izigrali,” je dejala. Po njenem mnenju se zapisanega ne držimo “ne državljani, ne državna uprava in včasih niti sodstvo”.

Potrebna je višja stopnja odgovornosti

Med težavami slovenskega sodstva je omenila prenizko stopnjo digitalizacije in nizke plače sodnikov, kot osrednji problem pa izpostavila nepristranskost in enakost pred zakonom. Opozorila je tudi na primere, ko so disciplinske posledice za sodnike po njenem mnenju premajhne v primerjavi z ravnanjem, ki bi bilo sankcionirano pri drugih državljanih.

Odgovornost po njenem mnenju ne sme veljati le za sodstvo. V javni upravi in drugih institucijah je treba bolj podpirati strokovnjake ne glede na njihovo politično pripadnost. “Podpirajte jih, tudi če niso ‘vaši’,” je pozvala. Politične stranke bi morale razumeti, da je tudi zanje dobro, če izberejo najboljše ljudi.

Več svobode in manj države

Dr. Janez Šušteršič, ekonomist, profesor, raziskovalec in nekdanji finančni minister, je v razpravi nekajkrat opozoril, da se s podobnimi izzivi soočajo tudi druge članice EU. Več pozornosti je namenil vprašanju svobode, še posebej ekonomske, ter gospodarskemu modelu z manjšo vlogo države. “Ideja, da mora država zagotoviti, da imaš službo, sicer ti mora zagotoviti davčno olajšavo, je mentaliteta iz nekega drugega časa,” je dejal. Prepričan je, da se bodo mlajše generacije tega načina razmišljanja postopoma znale znebiti.

Šušteršič je problem prenormiranosti ponazoril z nazornim primerom: “Naš odgovor na slabo regulacijo je vedno več regulacije, ki naj bi bila seveda boljša.” Po njegovem mnenju so dobri zakoni tisti, ki ljudem dajejo možnosti, in ne tisti, ki jih predvsem omejujejo. Po njegovem mnenju morajo dobri zakoni ljudem predvsem omogočati delovanje, ne pa jih po nepotrebnem omejevati. Ljudje jih bodo spoštovali, če bodo pravila razumeli in jih dojemali kot smiselna.

Dotaknil se je tudi strankarskega bipolarizma, ki po njegovem mnenju povzroča negotovost v gospodarstvu. Ob menjavi oblasti se namreč pogosto spreminjajo pravni, davčni in gospodarski sistemi, kar povečuje nezaupanje v sistem. Politična prepričanja, kot pravi, na gospodarskem področju ne ovirajo uspešnega sodelovanja pri projektih, ki so v skupnem interesu.

Ključ do prihodnosti je produktivnost

Gost je kot dolgoročni odgovor na današnje izzive izpostavil povečanje produktivnosti. “Več kot znaš narediti z danimi viri, lažje rešuješ probleme, kot so demografski padec, staranje prebivalstva in podobno,” je povedal. Kljub številnim kritikam, ki sta jih gosta namenila slovenskemu sistemu, je Šušteršič razpravo sklenil s pozitivno mislijo. “Premalo se zavedamo, kako dobri smo,” je povedal na podlagi svojih izkušenj iz tujine. V zadnjih desetih letih, je pojasnil, ni nikoli slišal pritožb nad pomanjkanjem profesionalnosti ali znanja slovenskih strokovnjakov. “Imamo potencial, manjka nam predvsem to, da bi znali skupaj večkrat peljati v isto smer,” je sklenil.

 

Preberi tudi članke:

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme