Aktualno

Slovenci po svetu med koreninami in novimi potmi

16. 9. 2026
Piše: Katja Ferletič Fotografije: damj@n

Kako se v času mobilnosti spreminjata izseljenstvo in občutek pripadnosti

Na 61. Študijskih dnevih Draga je bila petkova popoldanska okrogla miza posvečena razpravi o izseljenstvu v digitalni dobi in o samem pojmu slovenstva. Srečanje z naslovom Slovenstvo v svetu Ryanair generacije je uvedel Dejan Valentinčič, predsednik Slovenske konference pri Svetovnem slovenskem kongresu (SSK) ter generalni sekretar mednarodne nevladne organizacije Europeans Throughout the World. O svojih življenjskih izbirah in čustvih so spregovorili Nežka Figelj, predsednica Konference za Belgijo pri SSK, ki je del življenja preživela tudi v Izraelu, luksemburško-slovenska pevka Eva Marija Kavaš Puc ter ekonomist, pedagog, kulturnik in režiser letošnjega Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula, ki se je rodil in odraščal v Argentini, v Slovenijo pa se je preselil po 48 letih. Okroglo mizo je vodil časnikar Andrej Černic.

Dejan Valentinčič je uvodoma spregovoril o nastanku Svetovnega slovenskega kongresa. Opozoril je, da se je leta 1988 prav na Dragi rodila zamisel globalne slovenske povezave v obliki SSK, nato pa je analiziral položaj slovenstva zunaj matične države. Sprehodil se je po zgodovini izseljevanja Slovencev in se osredotočil predvsem na spremembe v doživljanju slovenske identitete. “Danes nekdo lahko živi na kateremkoli koncu zemeljske oble, a lahko redno komunicira s svojimi bližnjimi, hodi domov in obiskuje svoje sorodnike,” je dejal strokovnjak. Ob tem opaža, da se vse večji individualizem odraža tudi med Slovenci po svetu, kjer imajo tradicionalne etnične vezi vse manjšo težo. Globalno slovenstvo se je po njegovih besedah spreminjalo v povezavi s transportnimi in komunikacijskimi možnostmi, kljub temu pa “imajo ljudje danes manjšo motivacijo, spreminja se duh izseljenih”. Narodni domovi in druga tradicionalna zbirališča se namreč marsikje zapirajo, njihovo vlogo pa vse pogosteje prevzemajo družbena omrežja. Valentinčič je predstavil tudi nekaj podatkov o zamejstvu: med mladimi, ki so med letoma 2010 in 2015 končali srednjo šolo v Gorici ali Trstu, jih je po končanem šolanju približno 30 odstotkov odšlo živet drugam po svetu.

Nežka Figelj, doma iz Goriških brd, danes živi v Bruslju, pred tem pa je del življenja preživela v Italiji in Izraelu. “Izhajam iz Goriških brd, iz zelo slovenske družine,” je poudarila gostja in spregovorila o svoji “evoluciji kot Slovenka”, o svojem srečanju z judovstvom in delu predsednice Konference za Belgijo pri SSK. Dejala je, da je postala neke vrste “hibrid” s številnimi identitetami, o svoji izkušnji izseljenstva in globoki želji po vračanju h koreninam pa je povedala: “Vsi smo Odisej. Vsi se zatekamo v domovino, v varno pristanišče, tako kot si je on želel, čeprav je deset let taval po Sredozemlju.”

Luksemburško-slovenska pevka Eva Marija Kavaš Puc v svojem ustvarjanju združuje petje, pisanje glasbe in besedil ter igranje violine, širšemu evropskemu občinstvu pa se je letos predstavila tudi na evrovizijskem odru, kjer je zastopala Luksemburg. Na Dragi je priznala, da se je, čeprav je odraščala v Luksemburgu, v šoli učila slovenščine in ves čas ohranjala tesno vez s Slovenijo, saj je njena družinska zgodba močno povezana s slovenskim kulturnim prostorom: “Ugotovila sem, da sem lahko hkrati Slovenka in Luksemburžanka, obe državi sta lahko moja domova. Srečo imam, da lahko izberem najboljše iz obeh kultur.” Slovenija ostaja pomemben del njenega življenja. Vanjo se redno vrača, pri pisanju pesmi pa išče navdih tudi v zvokih prekmurske folklore. V slovenskem jeziku tudi moli. Na Dragi je po pogovoru o sodobnem slovenstvu občinstvu pripravila še glasbeni nastop z venčkom popevk.

“Rodil sem se v Argentini s slovenskim srcem,” je dejal Marcelo Brula, ki je na drugi strani oceana odraščal in desetletja soustvarjal tamkajšnje slovensko kulturno življenje. V Buenos Airesu je sodeloval pri številnih slovenskih kulturnih projektih, vodil gledališke in glasbene produkcije ter poučeval petje. Danes s svojo družino živi v Sloveniji, kjer se ukvarja tudi s slaščičarstvom. Spregovoril je o tem, kako je bilo slovenstvo od nekdaj nepogrešljiv del njegove identitete, pa tudi o veliki odgovornosti staršev, ki v zdomstvu svojim otrokom prenašajo jezik, kulturo in občutek pripadnosti: “Slovenija zame ni bila nikoli nekaj tujega, bila je navzoča v našem domu, jeziku, molitvi, pesmi, zgodbah in spominih. Bila je domovina, ki je dolgo nisem poznal, a je bila kljub temu pomemben del moje identitete.”

 

Preberi tudi članke:

Deli z drugimi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Poglej vse prireditve

Vreme