Duhovi preteklosti krojijo politično prihodnost

Teden v matični domovini

Ena od stalnic v slovenski politiki je tako imenovana vroča politična jesen. Letos se je ta začela že dan pred meteorološko jesenjo. V ponedeljek je predsednik državnega zbora Zoran Stevanović javnost obvestil, da je prejel obvestilo specializiranega državnega tožilstva. To mu je sporočilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za začetek kazenskega postopka zoper poslanca in prvaka Svobode Roberta Goloba, ker naj bi kot predsednik vlade storil kaznivo dejanje dajanja daril za nezakonito posredovanje, za kar je predpisana zaporna kazen do šest let zapora.

Gre za postopek v zadevi, povezani z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Spomnimo, da je nekdanja ministrica Bobnar takratnega premierja Goloba obtoževala vmešavanja v delo policije, kar pa je Golob vseskozi zanikal. Specializirano državno tožilstvo je lani oktobra vložilo zahtevo za sodno preiskavo. S primerom se je ukvarjala tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je januarja ugotovila, da je Golob z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici o kadrovanju v policiji ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo ter s tem kršil integriteto.

Tožilstvo je Stevanovića o začetku kazenskega postopka moralo obvestiti, saj je v igri vprašanje poslanske imunitete. Zakonodaja določa, da se zoper poslanca, ki se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora. Ta mora na predlog mandatno-volilne komisije odločiti v 30 dneh od vložitve zahteve. Državni zbor lahko sicer prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval. Stevanović je že obvestil vse potrebne parlamentarne organe, ob tem pa je dejal, da se Golob na imuniteto še ni skliceval. Slednje je za STA potrdil tudi Zdolšek, kasneje pa tudi Golob sam. Kot je dodal, se mu glasovanje o imuniteti ne zdi potrebno, če pa bo do njega prišlo, bo glasoval proti podelitvi imunitete.

Ob tem je državni zbor dokončno razpisal posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom, o ukinitvi RTV-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Referendumi bodo potekali 11. oktobra.

Veliko prepiha pa so minuli teden povzročile poteze slovenske vlade na mednarodni ravni. Bruseljski portal EUobserver je objavil novico, da je Slovenija nedavno blokirala sprejetje izjave EU, ki bi v imenu celotne Unije obsodila sporne gradbene načrte Izraela na pomembnem delu okupiranega Zahodnega brega. Slovenija je edina nasprotovala izjavi, ker pa bi bila za njeno objavo potrebna soglasnost, je EU objavila le izjavo visoke zunanjepolitične predstavnice EU glede te teme. Zunanje ministrstvo je v odzivih pojasnjevalo, da Slovenija podpira spoštovanje mednarodnega prava in dogovorjeno rešitev dveh držav ter da izjava ne bi prinesla dodane vrednosti. Minister Tone Kajzer je ob tem dodal, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo dosežen z izjavami in se zavzel za tiho diplomacijo.

Besede z zunanjega ministrstva je treba v kontekst postaviti tudi z razumevanjem, kateri projekt zaradi slovenske blokade ni bil deležen obsodbe EU. Gre za izraelski projekt E1, ki predvideva gradnje nove nezakonite naselbine vzhodno od Jeruzalema. Izraelska vlada je nedavno objavila razpis za gradnjo več kot 1200 stanovanjskih enot za izraelske naseljence, projekt pa predvideva še več stanovanjskih enot in drugih storitvenih dejavnosti. Nova naselbina bi Vzhodni Jeruzalem ločila od preostalega mednarodno priznanega palestinskega ozemlja. Da je to mesto tudi prihodnja prestolnica palestinske države, govori več mednarodnih dokumentov. Poleg tega bi projekt E1 zasedeni Zahodni breg razdelil na dva dela. Tudi zato ga mnogi označujejo za zadnji žebelj v krsto palestinske državnosti. Velja dodati, da bi novi projekt z domov pregnal 3700 Palestincev, ki tam živijo zakonito. Vse izraelske naselbine na okupiranih območjih so skladno z več resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov nezakonite. Prav tako je skladno z razsodbo Mednarodno kazensko sodišče nezakonita izraelska okupacija Vzhodnega Jeruzalema in Zahodnega brega. Število nezakonitih izraelskih naselbin v zadnjih letih narašča hitreje. Njihovo širjenje spremljajo tudi napadi izraelskih naseljencev na Palestince, ki jim zažigajo domovanja in polja, jim kradejo živino in fizično napadajo. Od leta 2020 so izraelski vojaki in naseljenci na zasedenem Zahodnem bregu ubili najmanj 1100 palestinskih civilistov. Zadnji smrtonosni napad izraelskih varnostnih sil na Zahodnem bregu so sodišča obravnavala leta 2019, zadnji uboj s strani izraelskega naseljenca pa leta 2018. Ali je to spoštovanje mednarodnega prava in ali je rešitev dveh držav v takih razmerah še mogoča, lahko presodite sami.