Slovenska skupnost proti združevanju slovenskih šol

Vodja deželnega šolskega urada dr. Daniela Beltrame je članom deželne šolske komisije za sejo 12. 3. 2024 dostavila predlog združitve treh slovenskih ravnateljskih mest oz. združitve treh slovenskih šol za obdobje treh šolskih let, od 2027 do 2030.

Krčenje treh ravnateljskih mest je bilo že leta 2023 predvideno za šolska leta 2024 do 2027. Temu ukrepu se je uspešno zoperstavila Slovenska Skupnost, ki je na sestanku z Ministrom Valditaro, skupaj z vodstvom Paritetnega odbora in Deželnega urada za slovenske šole dosegla, da smo za omenjena tri šolska leta ohranili vseh 14 ravnateljskih mest, kar pomeni, da se do konca naslednjega šolskega leta 2026/2027 ne bo nič spremenilo.

Sedanji predlog načelnice deželnega šolskega urada za bodoče triletno obdobje je za Slovence v Italiji nesprejemljiv, saj z razliko od prejšnjega ukrepa izrecno predvideva celo združevanje treh slovenskih šol na Tržaškem: liceja “Slomšek” z licejem “Prešeren”, šole “Žiga Zois” s šolo “Jožef Stefan” in večstopenjske šole pri Sv. Jakobu  z večstopenjsko “Vladimir Bartol”.

Slovenska Skupnost zato pričakuje, da bodo člani Deželne komisije za slovenske šole na seji v četrtek ta predlog zavrnili. Mnenje komisije je namreč po zakonu zavezujoče in se mu Ministrstvo mora prilagoditi.

Predsednik Slovenske Skupnosti Damijan Terpin pa je vsekakor pozval načelnico Deželnega šolskega urada dr. Beltrame, da prekliče predlagani ukrep in omogoči predhodna posvetovanja z Ministrstvom, tudi v luči hude zaskrbljenosti, ki je nastala v naši narodni skupnosti in pričakovane reakcije na diplomatskih ravni s strani R. Slovenije.

Slovenska Skupnost ugotavlja, da žal še vedno nimamo deželne šolske komisije v novi zasedbi, prav zaradi bojkota paritetnega odbora s strani nekaterih članov, ki še vedno nočejo razumeti, bi s tem dobili možnost za predhodno in pravočasno dogovarjanje z Ministrstvom in Deželo o vseh ukrepih, ki zadevajo našo šolo in to še še pred njihovim sprejemanjem s strani državnih organov. Še naprej se nam zato dogaja, da smo postavljeni pred izvršena dejstva in se moramo šele naknadno upirati že zastavljenim odločitvam.