Grozeči temni oblaki nad brezskrbnimi nočnimi zabavami v zadnji predstavi Komigo 2025
S trijezičnim muzikalom Cabaret Celovec Klagenfurt bi se moral v lanskem marcu začeti abonmajski niz gledaliških predstav v komičnem duhu Komigo 2025, a bolezen v ansamblu je prirediteljem preprečila imeti za uvod med seboj koroške rojake prav v letu, ko sta bili Nova Gorica in Gorica Evropska prestolnica kulture. Zanimivo je namreč to, da je Celovec pobraten z obema mestoma, kot je v uvodnih besedah pred predstavo poudaril predsednik Kulturnega doma Gorica Igor Komel. Naneslo je namreč, da se je prav s tem muzikalom sklenil bogat in raznolik program Komigo 2025, v soboto, 17. januarja 2026. Muzikal Cabaret Celovec Klagenfurt, ki je zgrajen na osnovi slovitega, izredno uspešnega broadwayskega muzikala Cabaret, premierno uprizorjenega l. 1966, so na oder z združenimi močmi postavili gledališki ustvarjalci Slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple in Slovenskega prosvetnega društva Trta iz Žitare vasi, v priredbi, režiji in koreografiji Maje Pihler Stermecki. Nastalo je bogato, razkošno delo, z lesketajočo in bleščicami podkrepljeno scensko podobo in skrbno izdelanimi svetlobnimi odtenki. Gotovo je bila njegova odrska postavitev s 14 nastopajočimi velik izziv in uprizoritveni zalogaj. Svetovna uspešnica je tako dobila še eno različico, koroško. Režiserka je namreč izvirno dogajanje v času tik pred drugo svetovno morijo prestavila iz Berlina v Celovec, v leto 1938. Takrat so se nad Evropo že začeli zgrinjati temni oblaki in nacizem in fašizem sta že krepko dvignila svoj greben. Z nočnimi zabavami so ljudje želeli to prekriti in pregnati črne misli.
V koroški inačici muzikala si dve umetniški duši iz različnih kultur, ena izhaja iz slovenske, druga iz judovske, Chantal in Marianne, domislita odpreti klub Cabaret Celovec Klagenfurt, po vzoru Kit Kat kluba v Berlinu. Srčno želita, da bi bil ta prostor miselno čim bolj odprt in svobodoljuben. A žal njune pobožne želje kaj kmalu usahnejo zaradi političnih pritiskov skrajno desničarskih sil, ki jim je Adolf Hitler veliki vzor. Muzikal nam odstre pogled na brezskrbno dogajanje v nočnem klubu, pa tudi v to, kar se dogaja v zakulisju kluba, v zasebnem življenju protagonistov. To pa se odvija v penzion Schneider, ki ga upravlja istoimenska, ostarela vdova in v katerem prebivajo skoraj vsi nastopajoči liki. Tako stanujejo tu poleg lastnic kluba Chantal in Marianne ter njunih plesalk še prodajalec sadja, judovskih korenin, Herr Schultz, ki izkazuje svojo naklonjenost gospe Schneider in upa, da se bo kdaj z njo oženil, pa še iskriva prijateljica vročih noči v družbi mornarjev, gospodična Kost, in mlad ameriški pisatelj Cliff. Njega je h gospe Schneider poslal njen stari znanec in prijatelj Ernst Ludwig. Prav on zvabi Cliffa v bajno življenje nočnih klubov in zabave. V tem nerealnem, umetno blestečem svetu zabave Cliff spozna pevko Sally Bowles, ki se kaj kmalu preseli k njemu v penzion. Ob njej Cliff popolnoma pozabi, da je tja prišel, da bi v miru pisal roman, in se s Sally predaja zabavi in trenutkom brez vsakršne skrbi za prihodnost. A vsi ti “idilični” odnosi se začnejo trgati, ko se na političnem obzorju naglo vse spreminja in se naznanjajo prihajajoče grozote. Vsi dotlej spleteni odnosi, tudi ljubezenski, se začenjajo rahljati in podirati, ker strah začne vsem segati v kosti in megliti ravnanje po razumu in zdravi pameti. Tako tudi Cliff pobere šila in kopita ter se spet vrne v Ameriko. Brezskrbno nočno življenje utone v mračnem obzorju, ko se kljukasti križi prikazujejo vsepovsod in ko na napisu kluba Cabaret Celovec Klagenfurt s črno črto prekrijejo slovensko ime Celovec. Ob tem prizoru se v slovenskem gledalcu nekaj zgane in mu zagreni srce. Naši koroški rojaki so se še ves povojni čas borili (in se še borijo) za svoje narodne pravice. Zato je ta občutek še bolj grenak.
Topel aplavz dobro zasedene velike dvorane goriškega Kulturnega doma je pospremil poklon izvajalcev (Helena Gregorn, Roman Petek, Maria Ošina, Willi Ošina, Silvia Orasche, Fabijan Benetik, Anja Orasche, Majda Furlan-Kutschnig, Dunja Kutschnig, Nina Smrtnik, Katja Ošina, Jasmin Osojnik, Katja Osojnik, Tomaž Boškin), ki so v primerno izbranih kostumih povsem prepričljivo prikazali najprej veselo, razposajeno nočno dogajanje v klubu, nato postopno ubirali temnejše tone in tako nakazali tudi, kakšno je postajalo ozračje, ko se je začelo izrisovati grozljivo politično dogajanje, ki je zajelo evropske države in izbrisalo vso človeškost in kulturo duha, ki smo jo podedovali od antičnih mislicev in literarnih ustvarjalcev.
Na oder Kulturnega doma se bo priljubljeni abonmajski niz predstav Komigo 2026 vrnil v letošnjih pomladnih dneh. Tokrat bo že 23. po vrsti. Kot vselej ga bo priredil Kulturni dom Gorica v sodelovanju s slovenskimi in italijanskimi ustanovami ter društvi.
