Sivka in Sivka
Zadnje čase se pri izboru naslovov za Jezikovnico nekoliko šalim. Izbiram take, ki so dvoumni in omogočajo besedno igro, in sicer zato, da bi čim bolj pritegnila bralke in bralce. Pa tudi zato, ker mi izbor besed to omogoča. Tudi tokrat sem se v naslovu poigrala z enakozvočnicama sivka in Sivka, ki se v pisavi razlikujeta po veliki začetnici. Samostalnik Sivka, ki se piše z veliko začetnico, označuje priimek, torej osebno lastno ime, kamor poleg osebnih imen sodijo še vsa druga imena bitij. In sivka z malo začetnico? Ni le drugo poimenovanje za kranjsko čebelo in vsem poznano lavando in lavandin, temveč tudi za žival sive barve, največkrat kravo, pa tudi za užitno lističasto gobo, ki je po zgornji strani klobuka res sivkaste barve, po spodnji strani pa bele barve – mladi primerki gobe, ki se še ne izvijejo izpod listnega opada, pa so lahko čisto beli, verjetno (in zato, ker raste pozno jeseni, ko lahko že zapade sneg) se je je zato oprijelo tudi poimenovanje snežka oz. zimska kolobarnica (Tricholoma portentosum). A pojdimo po vrsti …
Že zadnjič sem vam obljubila nekaj besed o sivki, ki ji rečemo tudi lavanda, saj izhaja iz enake italijanske besede, kamor je seveda prišla iz latinščine – njen izvor naj bi bil v latinskem glagolu prati ’lavare’; o tem se na Franu lahko poučimo v eSSKJ-ju. Je pa zanimiva etimologija te besede v različnih jezikih. Medtem ko italijanska različica izhaja iz pojma higiene, saj se je sivka že v preteklosti uporabljala pri izdelavi mil in odišavljanju prostorov in obleke na sploh, etimologija slovenske besede izhaja iz njene podobe: zaradi žametne sivine njenih lističev so jo poimenovali preprosto sivka ali narečno štajersko “sivice”, tako so sivki rekli v otroštvu moje mame. Izraz lavanda v slovenskem jeziku ni splošno razširjen, omejen je na primorski prostor, o čemer nas poduči kvalifikator “pokrajinsko” v geslu lavanda v slovarskem delu Slovenskega pravopisa. Kaj pa je lavandin? To ni zgolj narečna sopomenka za umivalnik, lavor ali lavabo, pač pa beseda, ki označuje hibridno sivko (Lavandula x intermedia ali Lavandula hybrida), torej nepravo sivko od prave sivke (Lavandula angustifolia). Vse, kar je torej zacvetelo in bo še nekaj časa cvetelo in se nam zdi, da je sivka, ni nujno prava sivka, lahko je tudi hibridna sivka ali lavandin.
In priimek Sivka? Podobno kot priimek Sivec tudi Sivka izhaja iz pridevnika siv, to sta t. i. sorodna priimka, kot lahko preberemo v Leksikonu priimkov Janeza Kebra. Blizu so jima še različice Sivko, Sivac, Sivc in Sivic, kar vse so samo različni zapisi občne besede “sivec”, ki je prvotno pomenila ali sivo žival, navadno vola, ali sivolasega moškega. Priimki, ki so nastali iz pridevnika, ki označuje barvo, niso nič nenavadnega, mogoče ima največ različic ravno bela: Belec, Bele, Bevk, Bevc, Belina, Belak, Belin, Belinc itd., ti priimki naj bi se razvili na osnovi označitve človeka, ki je bil belopolt, belolas oz. svetlolas.
Od kranjske čebele, ki je poimenovana tudi kranjska sivka, do sive krave, sive gobe, rastline s sivimi listi, ki je lavanda, pa vse do priimka Sivka – vse to so enakozvočnice in, razen priimka Sivka, tudi enakopisnice. Kljub njihovi vidni oz. slušni lastnosti, da so enake, pa vedno vemo, katero imamo v mislih, kajne? Naj vam brenči, diši ali medí, vedno je sivka. Dišeč pozdrav do naslednjič!
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
