Videmska

Pustne barve zelenih beneških dolin

Pustne barve zelenih beneških dolin

Piše Suzi Pertot / Pisan sprevod beneških in drugih pustnih mask po špetrskih ulicah

Neštetokrat slišim in berem, da je Benečija žalostna, otožna. Nič resničnega ni v tem; dokaz, da je Benečija polna prešernega veselja in razigranih pesmi, pa je ravno beneški pust, ki leto za letom na predpustno nedeljo poteka po ulicah Špetra. Menda se je začelo s peščico skupin iz Nediških dolin, ker pa Benečani niso samo veseli ljudje, ampak tudi gostoljuben narod, je skupin iz najrazličnejših krajev Italije in Slovenije vsako leto več. Špietarski pust se je rodil pred nedavnim na pobudo Združenja “I Bancinari”. Skupina prijateljev si je zadala nalogo ohranjati tradicijo in delovati v korist ljudi in območja. Pustovanje je postalo ena izmed najpomembnejših dejavnosti. Domačinom so se kmalu pridružile druge skupine, vsako leto je bilo barv, glasbe in udeležencev več. Letos je bilo nastopajočih skupin enaindvajset, sprevod pa je bil kot vedno namenjen izključno tradicionalnim maskam, ki ohranjajo krajevne šege posameznih področij.
Prvi so kot vsako leto nastopili otroci špetrskih šol; starši in učenci dvojezične šole Pavel Petričič so ulico napolnili z veselimi zvoki beneških “ramonik” ter barvami nediških pustov. Ta tradicionalna maska iz neštetih pisanih trakov je doma v številnih beneških vaseh, pravijo pa, da so beneški raznobarvni pustarji predhodniki italijanskega Arlecchina.
Tek “blumarjev” iz Čarnega Varha je prisotne zavil v skrivnostni zvok pustnih zvoncev, ki naj bi odganjali zimo in priklicali pomlad. Gre za eno najbolj znanih beneških mask. Mladi “ledih” (neporočeni) fantje, nekoč so to bili naborniki, se oblečejo v bela oblačila, pripasajo si trak s kravjimi zvonci, na glavi pa imajo približno meter visoke stožčaste klobuke s pisanimi trakovi, ki naj bi simbolizirali barve pomladnega cvetja. Od tod tudi ime “blumarji”. V nemščini beseda blumen pomeni namreč cvetje. Blumarjev je vedno liho število, okoli domače vasi pa tečejo v krogih tolikokrat, kolikor je njih samih.
Rezijani so ulice in trg napolnili z glasbo in barvami. Kdo namreč ne pozna velikih pisanih klobukov mladih neporočenih deklet ter ljudskega orkestra, ki je sestavljen iz violine, citire in violončela, bunkule.
Ažla pri Špetru ima kot pustni simbol kravo. Pravijo, da je bilo v tej vasi, kjer je zdaj v industrijski coni čedajska mlekarna, več krav kot ljudi. Krava je simbol plodnosti in obilja, zato jo krajani še zdaj vodijo in molzejo v pustnem sprevodu.
Tradicionalna pustna skupina z Matajurja je zelo pisana. Ta grde maske imajo barvne trakove, pa zvonce in palice. Lepe maske, teh je šest, pa nosijo na glavi klobuke z rožami, ki so podobni rezijanskim. Nekoč so imele te maske lesena obličja, zdaj si obraza ne prekrivajo več. S pisanimi pusti se je predstavila tudi številna in igriva skupina iz Srednjega. V vaseh nad Idrsko dolino traja pust teden dni in več. Maske hodijo od hiše do hiše, slišita se glasba in petje. Srednje je menda edina beneška vas, kjer se pust konča s pustnim pogrebom. Pustje z raztegljivimi kleščami so seveda sejali strah med dekleti in ženami.

(…)

Cel zapis v tiskani izdaji

24.02.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!