Problem je politične in tehnične narave
Vprašanje financiranja slovenske narodne skupnosti je zlasti v tem obdobju preseglo mejo vzdržnosti zaradi hudih posledic, ki se pišejo manjšinski organiziranosti in uslužbencem manjšinskih ustanov. Ta tema polni in bo še polnila strani našega časopisja, podoba o tem, kaj nas čaka, je vse prej kot… razjasnjena. Še več: kot kaže, bo v prihodnjih letih vse manj razveseljiva.
Glede financiranja nastaja iz leta v leto vedno večja zmeda, saj se ob vrstenju rimskih vlad, parlamentarnih večin in ostalega birokratskega kolesja v zvezi z izplačevanjem prispevkov naši manjšini slika čedalje kali: “Še sami visoki funkcionarji na zakladnem ministrstvu se pritožujejo, da zaradi vseh teh sprememb vse manj dojemajo princip, po katerem naša narodna skupnost prejema denarna sredstva”, je dejala senatorka Tamara Blažina na tiskovnem srečanju, ki ga je v petek, 26. oktobra, sklicala zato, da bi skušala pojasniti izredno zapleteno omrežje, po katerem naša narodna skupnost in njene organizacije prejemajo prepotreben denar za delovanje. Zlasti pa je podčrtala birokratske nerodnosti, zaradi katerih je danes v manjšini takšno stanje, kakršno pač je.
Senatorka je izhajala iz obrazložitve, da je t. i. novi finančni zakon države razdeljen na dvoje. Sestavljata ga namreč zakon za stabilizacijo in zakon za bilanco. Sredstva, ki jih zaščitni zakon (v najvišji možni meji) predvideva glede udejanjanja zakonskih določil (npr. za dvojezičnost in za Benečijo), so definirana v zakonu za bilanco. Izvirni greh sedanjega stanja izhaja iz dejstva, da so sredstva iz zakona št. 36, ki omogočajo delovanje manjšinskih ustanov (člen 16), podvržena zakonu za stabilnost: to pomeni, da lahko nanje vpliva vrsta dejavnikov, zaradi katerih se višina sredstev spreminja od enega finančnega zakona do drugega. Niso namreč stalna!
V času Prodijeve vlade je vsota, namenjena delovanju manjšinskih ustanov, znašala nekaj več kot pet milijonov evrov. Ob nastopu Berlusconijeve vlade so se ta sredstva zmanjšala, leta 2010 pa so bila razpolovljena. Z amandmajem Ivano Strizzolo-Manlio Contento in na pritisk Republike Slovenije je bilo določeno, da bo dodatna vsota 2,5 milijona evrov zapolnila ta manko, zaradi birokratskih nerodnosti pa je bila ta vsota prišteta skupni vsoti sredstvom, ki jih predvideva zakon za bilanco. Zato se tega denarja, ki je namenjen delovanju manjšine, ne da uporabiti, obenem je ta vsota v sklopu zakona za bilanco kljub 'mirovanju' podvržena drugim rezom. “Vprašanje zato je, kako unovčiti to vsoto v člen 16”, je dejala senatorka. Kot je poudaril Livio Semolič, sodelavec senatorke Blažinove, je nespoštljivo to, da se rezi opravljajo nad 2,8 milijona evrov, kot da bi bil ta denar kanonizirana vsota, namenjena členu 16.
Dejansko je naši manjšini namenjenih 8.416.000 evrov, od teh je nekaj več kot tri miljone namenjenih določilom zaščitnega zakona, preostali del pa je podvržen milosti in nemilosti Rima. Dežela FJK bi lahko v domeni z zakladnim ministrstvom ta problem gladko rešila, kot pa je dejala senatorka Blažina, ni v deželni upravi pravega posluha, najbrž niti volje, da bi do razpleta prišlo. “Gre torej za politično in tehnično vprašanje”, je dodala.
Rešitev bi lahko našli, če bi sredstva za člen 16 (najbolje, ko bi ti zakoličeni v standardni oziroma sistemski višini petih milijonov evrov) premestili iz zakona za stabilizacijo v veliko bolj gotov zakon za bilanco, za to pa bi bilo potrebno vnesti spremembe v zaščitni zakon, “kar je v preostalem življenjskem obdobju Montijeve vlade dejansko nemogoče”. Letos je slovenska manjšina prejela znesek v višini 4,4 milijona evrov (približno 800 tisoč evrov manj kot lani): v prihodnje pa se bo stanje še poslabšalo, če bo – kot kaže – leta 2013 člen 16 lahko računal na 2,396 milijona evrov, za leto 2014 2,639 milijona evrov in za leto 2015 2,344 milijona evrov.
Prav zaradi te negotovosti je potrebno, da se manjšina čim prej vpraša, katere ustanove so zanjo poglavitnega pomena. “Racionalizacija sredstev je postala praksa sedanje vlade”, prav zato mora tudi slovenska narodna skupnost racionalizirati samo sebe.
Demokratska stranka bo v poslanski zbornici vložila dopolnilo k zakonu o stabilnosti, na podlagi katerega naj bi kulturnim organizacijam manjšine zagotovili nekaj manj kot 5,3 milijona evrov. Senatorka Blažinova je poudarila, da ta amandma, ki bo verjetno doživel široko podporo v parlamentu, določa tudi obvezo, po kateri mora finančno ministrstvo do 31. marca prenesti na deželo FJK sredstva za slovenske organizacije.
IG
