Kaj prinaša novi volilni zakon v Italiji?

Proporcionalni sistem, preferenčno glasovanje in odprto vprašanje zastopanosti Slovencev

V Italiji imamo nov volilni zakon, ki ga je ob bližajočih se parlamentarnih volitvah – uradno naj bi bile izvedene v letu 2027 – močno želela predsednica Giorgia Meloni in njena vlada. Zaradi razkola desne sredine po ustanovitvi nove stranke Roberta Vannaccija je v vladajočih strankah zrasel strah, da bi s prejšnjim mešanim volilnim zakonom na naslednjih volitvah lahko zaostali, če bi se predstavili neenotni, zato so se lotili reforme.

V prejšnjem volilnem zakonu je prevladalo dodeljevanje mest v parlamentu po proporcionalnem sistemu, kar pomeni, da se poslanski mandati med stranke razdelijo približno sorazmerno z deležem glasov, ki so ga prejele na volitvah. Po zmanjšanju števila parlamentarcev, do katerega je prišlo leta 2020, pa je imela tretjina mest, ki so se dodeljevala po večinskem volilnem sistemu, večjo težo pri sestavi senata in poslanske zbornice. Več strank širše koalicije, ki so v uninominalnih volilnih okrožjih skupaj podprle enega kandidata, so imele večjo možnost za pridobitev mandata. Razdvojena desna sredina bi zato lahko tvegala, da na volitvah izgubi proti enotni levi sredini, ko bi složno stopila skupaj. Jasnih dogovorov sicer tudi z leve še ni.

V novem volilnem zakonu v parlamentu ni več predvideno dodeljevanje mest po večinskem sistemu. T. i. Stabilicum predvideva povsem proporcionalni sistem z večinskim bonusom. Stranka ali koalicija, ki bi na volitvah zbrala največ glasov in hkrati najmanj 42 % le-teh v obeh vejah parlamenta, si bo prislužila dodatnih 70 mest v poslanski zbornici in 35 mest v senatu.

Med najbolj kritiziranimi vidiki volilnega zakona Rosatellum so bile zaprte kandidatne liste, ki jih je vlada Giorgie Meloni odpravila z uvedbo preferenčnega glasovanja. Volivci bodo lahko na naslednjih volitvah dali do tri preferenčne glasove, pri čemer bo treba upoštevati zastopanost obeh spolov. Nosilec kandidatne liste bo določen vnaprej in bo zasedel prvo mesto, namenjeno posamezni stranki ali koaliciji. O preostalih mestih pa bodo odločali zbrani preferenčni glasovi.

Novi volilni zakon uvaja tudi drugo glasno zahtevano spremembo, in sicer možnost glasovanja ljudi, še posebej študentov, ki začasno stanujejo daleč od doma, ne da bi se bili ob tej priložnosti prisiljeni vračati domov. Kljub prizadevanjem Slovenske skupnosti v sodelovanju z Južnotirolsko ljudsko stranko in pogovorom s predstavniki vladajoče večine ter predlogu Demokratske stranke pa v novem volilnem zakonu ni predvidenega mehanizma za olajšano izvolitev pripadnikov slovenske manjšine, ki jo predvideva zaščitni zakon iz leta 2001.