“Privoščimo si sliko, ki hrani našo dušo!”
To, kar je lepo in dobro, je pomembno, da se širi in deli, je 12. decembra, na odprtju razstave Umetniki za karitas v galeriji Ars na Travniku povedal v imenu istoimenskega društva naš urednik Jurij Paljk. Karitas je na Slovenskem organizacija, ki skrbi za potrebne tudi s pomočjo umetnikov, saj umetnost nagovarja ljudi. S prodajno razstavo ta nepogrešljiva dobrodelna organizacija, ki že dolgo tke tesne prijateljske vezi, pa še povezuje slovenski prostor.
V prisotnosti nekaterih umetnikov (navzoči so bili Azad in Silva Karim, Bogdan Soban, Andrej Kosič) in tudi sodelavcev Karitas je o letošnji, 23. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, ki je potekala sredi avgusta na Sinjem vrhu, o njenih udeležencih in njihovih delih spregovorila duša in motor projekta Jožica Ličen. Spomnila se je, kako se je zamisel za tako kolonijo porodila na domu Azada in Silve Karim, “čisto preprosto, pri kavi”. Odtlej je preteklo kar nekaj let: v katalogih kolonije je zapisanih že 1.680 imen avtorjev, nastalo je preko 2.800 likovnih del, nad 2.100 jih že visi v stanovanjih ali najrazličnejših poslovnih prostorih. Obiskovalce razstave, tiste, ki se zagledajo v sliko, je pozvala, naj si jo privoščijo! “V Sloveniji ta izraz poznamo za dobro vino, hrano, žal pa ne za sliko”…
Geslo letošnje kolonije je bilo “Ljubezen je”. Z njim so želeli ljudi opozoriti, naj se zavedajo tudi nematerialnih stvari. Lani so oznanjali “Pogum, vse ljudstvo v deželi”!, kajti velika je bila stiska ljudi, ki so izgubljali upanje, je dejala voditeljica projekta. Letos govorijo, da ljubezen je…; na prvih straneh kataloga najdemo pomenljive stavke iz 13. poglavja Pavlovega pisma Korinčanom. Umetniki darujejo, drugi uživajo ob likovnih delih, še drugi pomagajo ljudem v stiski, drugi si pustijo pomagati, “tudi to ni enostavno, prositi je nekaj najtežjega… Mi vse to sporočamo”. Ljubezen torej je! V Sloveniji je 22 tisoč družin, ki jim Karitas pomaga s hrano, še več je takih, ki jim pomaga na druge načine: to so brezdomci, zasvojeni, dekleta v materinskem domu, otroci, ki jim starši ne zmorejo nuditi najnujnejšega, kaj šele izobrazbo. Veliko je gmotne stiske, pa tudi duhovne: “Izguba upanja, izguba ljubezni v družini; razbitih družin je vse preveč”…
Petdnevne kolonije so se letos udeležili Marko Andlovic, Andrejka Čufer, Anuschka Dupalo-Loss, Leander Fužir, Brane Jazbar, Janez Ovsec, Ahmet Ozel, Jošt Snoj, Igor Zimic, Edo Zupan. Zraven so bili strokovni sodelavci Lucijan Bratuš, Mira Ličen Krmpotić, Janez Štros, Azad Karim, Bogdan Soban, Milena Gregorčič, Tone Seifert, Silva Karim in Jože Bartolj, bogate osebnosti z različnimi koreninami, formacijami in izkušnjami, “stebri” in prijatelji. “So stvari, ki imajo več kot samo okvir”… Pri koloniji je sodelovalo tudi več kot 70 darovalcev, ki pridejo mimo, darujejo, se družijo, govorijo o umetnosti in dobrodelnosti. “Tudi njihova dela nosimo v svet”. Danes se zelo veliko govori o denarju, “toda človek ne živi samo od kruha. Lepa beseda, lepa slika, lepa glasba pa še kaj je tisto, kar hrani naše duše”.
Ga. Jožica Ličen, ki je na slovensko zamejsko skupnost (“Beseda ‘zamejstvo’ je grda”!) zelo navezana, je še enkrat poudarila, da zelo rada prihaja v Gorico in Trst, “kajti tu so naši ljudje, ki niso nič manj Slovenci kot tisti v Ljubljani; prepričana sem, da so celo bolj”.
Danijel D.
Preberi tudi
Kristjani in družba
