S križem v roki in z bližnjim v srcu

Na Repentabru je na veliki petek zvečer potekal tradicionalni skavtski križev pot

V petek, 3. aprila 2026, so se skavti in skavtinje tržaške pokrajine zbrali na Repentabru na tradicionalnem skavtskem križevem potu. Že vrsto let se ta dogodek odvija na veliki petek, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Letos je besedilo križevega pota pripravil Hud klan iz stega Kras. V kratkih razmišljanjih so se osredotočili na vsakdanje trpljenje številnih ljudi, ki so osamljeni, zanemarjeni ali doživljajo kakšno stisko. Za logistično izvedbo obreda je poskrbel Klan izpod Socerba iz stega Trst.

Ob 20.30 so zbrani krenili od kapelice na Poklonu na Colu proti cerkvi na Repentabru. Ob svetlobi bakel, ki je razsvetljevala pot, in spremljavi petja s kitarami so skavti imeli priložnost za razmislek o iztekajočem se postnem času, o krivicah, ki se dogajajo po svetu, in pomenu, ki ga imamo kot skavti, da puščamo za sabo lepši svet, kot smo ga prejeli.

Po končanem križevem potu je sledilo še obredje velikega petka, ki ga je vodil tamkajšnji župnik in dolgoletni skavtski duhovni asistent g. Tone Bedenčič. Med pridigo je izpostavil, da ni pomembno samo, da se tradicija tega križevega pota ohranja, ampak tudi da samo sodelovanje pri križevem potu ni dovolj in da lahko resnično začutimo Božjo prisotnost, če si v velikonočnem času vzamemo čas, da se udeležimo tudi ostalega obredja, še posebno velikonočne vigilije. Opozoril je tudi na grozote, ki se dogajajo po svetu, in vse spodbudil, naj vsak dan izbiramo dobro, ne zla. Prav tako je spomnil, da biti skavt pomeni izbrati – izbrati slovenstvo, izbrati Boga in izbrati skavtsko pot; preprosto, ampak ponosno življenje služenja bližnjemu in v hrepenenju po srečanju z Bogom.

Ko je bilo obredja konec, je pokrajinski načelnik skavtov vsem prisotnim zaželel blagoslovljene velikonočne praznike in spomnil na nekaj skupnih dogodkov, ki se bodo odvijali v prihodnjih mesecih. Obredju je sledilo druženje ob toplem čaju in piškotih. Tudi to je prijeten trenutek, saj je priložnost za srečanje tudi s tistimi, ki jih vidimo redkeje, ki se morda vrnejo domov samo za praznike. Lepo pa je videti, da si poleg družine vzamejo čas za Boga in za skavtsko družino, ki nas povezuje.