Prešernova proslava med preteklostjo in sodobnostjo

Poudarili so raznolikost umetniških izrazov

Prešernova proslava, ki je 7. februarja potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, je ob podelitvi najvišjih državnih priznanj na področju umetnosti znova potrdila pomen umetnosti kot prostora raznolikih izrazov, pogledov in interpretacij. Dogodek ni bil zgolj slovesna podelitev nagrad, temveč tudi vsebinsko ambiciozna kulturna izjava, ki je skozi umetniški program povezala zgodovino, sedanjost in prihodnost umetniškega ustvarjanja. Slavnostna govornica je bila predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac. Osrednji umetniški del, ki ga je zasnoval Dragan Živadinov, je s konceptualnim pristopom povzel nekatere ključne postaje evropske in slovenske kulturne zgodovine. Z navezavami na srednji vek, Franceta Prešerna in sodobno računalniško umetnost je ustvaril večplastno pripoved o razvoju umetniške misli in izraza. Takšen pristop je med obiskovalci sprožil različne odzive, od kritičnih do izrazito naklonjenih, vendar je prav ta razdeljenost mnenj potrdila, da je umetniški del odprl prostor za razmislek in interpretacijo.

Živadinov je skupaj s soavtorjema Dunjo Zupančič in Aljošo Živadinovim Zupančičem v umetniški del postavil Prešernov Krst pri Savici, vendar z vidika protagonistke Bogomile in njenega pogleda na svet. Njeno spreobrnitev in prekrstitev v krščansko vero so uprizorili s pesniškim in vizualnim jezikom dveh umetnikov iz različnih časov in svetov: nemškega sakralnega pesnika Hrabana Mavra iz 9. stoletja in tržaškega pionirja računalniške umetnosti iz 20. stoletja Edvarda Zajca.

Posebno težo je proslavi dalo tudi dejstvo, da so bile letos v večini med nagrajenci prav umetnice. Nagrado Prešernovega sklada za pomembne dosežke zadnjih treh let so prejele skladateljica Petra Strahovnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, scenaristka in režiserka Petra Seliškar ter dramska igralka Tina Vrbnjak, Prešernovo nagrado za življenjsko delo pa plesalka in koreografinja Mateja Bučar. Nagrajena sta bila še arhitekt in industrijski oblikovalec Sašo J. Mächtig z veliko nagrado za življenjsko delo ter režiser in direktor fotografije Gregor Božič z malo nagrado sklada.

Čeprav so se v javnosti odprle razprave o konceptu proslave in o zastopanosti spolov, so obiskovalci v ospredje postavili predvsem umetnike in njihova dela. Letošnja Prešernova proslava je bila tako razumljena kot praznik umetnosti, prostor srečevanja ustvarjalcev ter priložnost za razmislek o pomenu kulturne dediščine in sodobnih umetniških praks v današnjem času.