Preseči cvetje

Razmišljanja ob 8. marcu so zlahka ponavljajoča se (morda bo tudi tole), vsako leto znova namreč prek vseh možnih medijev, na predavanjih, spletu, družbenih omrežjih beremo in poslušamo o še vedno prešibkem položaju ženske v družbi in o dobrih praksah, ki bi ta položaj izboljšale. Ponavljanje pa očitno ni nepomembno, saj če se o tej problematiki še zmeraj toliko govori, pomeni, da smo kljub letu 2025 še daleč od pravičnosti in enakopravnosti med spoloma. Moški težko razume in bo težko v celoti razumel, katere ovire mora v različnih fazah življenja premostiti ženska. Povejmo si iskreno, z biološkega vidika ni primerjave, kdo ima lažje in kdo težje življenje, če zajamemo celotno populacijo sveta, ni dvoma niti, kdo ima boljši socialni položaj. Priznam, da sem o tem začel še bolj razmišljati, odkar sem izvedel, da se mi bo rodila hčerka. Očetje imajo poseben odnos do hčera, verjetno so občasno še preveč zaščitniški in me že skrbi, da bom tudi sam med njimi. A glej ga zlomka, komaj ta osebni dogodek je sprožil, da o tej problematiki globlje razmišljam in da sem se zamislil o prihodnosti svoje hčerke in svetu, ki jo kot žensko čaka, čeprav priložnosti, da bi o tej temi že prej pogosteje razglabljal, ni manjkalo, saj vendarle imam ženo, mamo, prijateljice, kolegice. Včasih, ko se stvari ne dogajajo neposredno nam, jih po krivici zanemarimo, mogoče tudi nezavedno mislimo, da nas ne zadevajo, in tako se npr. neenakopravnost med spoloma nadaljuje. Odvisni smo drug od drugega in družba ne more biti zdrava, če je v njej en spol v šibkejšem položaju – moški in ženske smo soodvisni. Vsak dan smo priča novicam o poniževanju ženske, nasilju nad ženskami, nepravičnem ravnanju, celo femicidu in vse to do pripadnic spola, ki te rodijo v ta svet, do pripadnic spola, h katerim se vsi zatekamo v težavah, s katerimi ustvarimo skupno pot, družino in sestavljamo socialno jedro družbe. Da se vse to dogaja, je nedopustno.

Na dan žena je torej bistveno, da presežemo cvetje in “skromno” darilo. Praznik je priložnost za razmislek in praznovanje vsega, kar so skozi leta dosegle ženske z velikim trudom, ter uvid, kako se ta proces še ni končal. V tem boju za pravico in enakopravnost pa ne smejo ostati same, pridružiti se moramo tudi moški, ker družba, v kateri cvetijo ženske, je družba, v kateri uspevajo vsi. Naj bo 8. marec trenutek, ko razmislimo o lastnih preteklih izkušnjah ter o svoji vlogi in odgovornosti, ki jo imamo kot člani družbe. Preučimo vlogo ženske v družbi, zanimajmo se o odprtih vprašanjih, analizirajmo ovire, ki ženskam še vedno preprečujejo, da bi dosegle svoj polni potencial, in opazujmo, kako lahko predsodki še vedno negativno vplivajo na njihova življenja.

Minuli teden smo na tem mestu brali, kako je že “sedanjost ženska”, a ženska prihodnost mora biti samoumevna, za mojo in vaše hčere.