Praznujmo hvaležnost za življenje

V Jezusu, učlovečeni Božji besedi,

je življenje in življenje je luč ljudi. (prim. Jn 1,4)

Adventni čas je po svoji naravi obdobje vedre zbranosti in petja, čas pričakovanja in umirjene priprave na praznovanje Božiča, Božjega prihoda med nas z Jezusovim rojstvom. Velikokrat pa so decembrski dnevi zaznamovani s stisko, ker proti koncu leta še ni postorjeno vse, kar bi moralo biti, s hitenjem od ene božične prireditve na drugo, nenazadnje v tem času veliko priložnost vidijo tudi trgovci.

Kako naj se izognemo nevarnosti, da bi spregledali ali preslišali nevsiljiva Božja sporočila za nas v tem času? Najbolj učinkovito in prijetno za obe strani je izražanje hvaležnosti vsem tistim, s katerimi skupaj hodimo skozi življenje. Izkazujemo pozornost drug drugemu in pogledamo na tiste, ki so posebej potrebni pomoči. Uravnotežena zunanja znamenja nas razpoložijo, da je naša hvaležnost izrečena tudi Bogu, ki nas je poklical na pot življenja. Na adventnem vencu je z vsako nedeljo več luči. V jaslicah so podobe iz našega vsakdanjega življenja, v katero je Bog vstopil v vsej preprostosti in se nam pridružil kot sopotnik na vseh naših poteh. Ta znamenja nam pomagajo, da se v hvaležnosti, ker nam je Bog postal podoben kot pravi človek, spomnimo, da smo bili iztrgani iz oblasti teme in prestavljeni v Božjo luč in v Božje kraljestvo in da spoznamo svoje dostojanstvo Božjih otrok (prim. Leon Veliki, 1. govor na Božič).

Ob 1700-letnici, ko je bila izoblikovana nicejsko-carigrajska veroizpoved, in ob koncu svetega leta, v katerem naj bi uredili svoje odnose z Bogom in bližnjimi, ostajamo nosilci upanja, ki ne osramoti. Upanja, ki je zasidrano v živem Bogu. Jezus ni samo učitelj, pač pa je to, kar je oznanjal, tudi živel, je življenje samo in luč, ki nam razsvetli srce za spoznanje, kdo je tisti, ki se ga lahko z zaupanjem oklenemo. Dnevna božična sveta maša nam prinaša predgovor v evangelij po Janezu, ki smo ga slišali že velikokrat, in se, ker je tako strnjen, ob praznovanju težko poglobimo v njegovo sporočilo. Naj nas navdihujejo besede: “V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi.” (Jn 1,4) Drugje Jezus pravi: “Jaz sem pot, resnica in življenje.” (Jn 14,16)

Naše življenje je dragoceno v Božjih očeh, saj smo v nekem trenutku začeli živeti po njegovi volji in življenje nam je podarjeno za vse večne čase. Naj bo življenje dragoceno tudi v našem človeškem razumevanju in ravnanju, spoštujmo ga od spočetja do naravne smrti.

Kristjani najdemo smisel svojega prizadevanja v Jezusovi molitvi: “Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.” (Jn 17,3). Postavljajmo našo duhovno zgradbo na najbolj trden temelj in zaupajmo, saj “Božji mir, ki vsak um presega, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.” (Flp 4,7)

Naj bo blagoslovljeno praznovanje skrivnosti Božje bližine med nami, Jezusove opogumljajoče in tolažeče navzočnosti, bližine in razumevanja med ljudmi!