Praznik hvaležnosti in bratstva na Prevalu
G. Maurizio Qualizza obeležil 45 let duhovništva
V nedeljo, 28. junija, je duhovnik goriške nadškofije g. Maurizio Qualizza v Marijinem svetišču na Prevalu, posvečenem Kraljici narodov, obeležil 45. obletnico mašniškega posvečenja. Praznovanje je privabilo veliko število ljudi, tudi mladih in družin z otroki iz vse dežele, kar priča o tem, da je daleč naokrog poznan in priljubljen. Kljub hudi vročini je bilo svetišče pretesno, zato je množica vernikov mašo spremljala tudi prek zvočnikov zunaj cerkve.
G. Qualizza se je rodil v Mošu novembra 1956, v mašnika ga je julija 1981 posvetil nadškof Peter Cocolin. Svoje poslanstvo je začel opravljati v Červinjanu, nato v Krminu. Zadnjih osem let škofovanja msgr. Antona Vitala Bommarca je bil njegov osebni tajnik: to obdobje ga je izoblikovalo v duhovnika, ki je bolje spoznal širšo škofijsko stvarnost in njene skupnosti; predvsem pa je imel možnost biti ob škofu leta 1992, ko je v Gorico prišel papež Janez Pavel II., ki ga je tudi osebno močno zaznamoval in mu še danes ogromno pomeni. Od leta 1998 dalje je bil g. Maurizio sedemnajst let župnik v Gradišču ob Soči, zadnja leta pa upravlja pastoralno enoto Koprivno – Moraro. Z organizacijo različnih verskih srečanj v čezmejnem prostoru že vrsto let uspešno tke pristne medosebne odnose med prebivalci pretežno furlanskih vasi med Gorico in Krminom ter tistimi, ki živijo na drugi strani državne meje v slovenskih Brdih.
Slovesnega bogoslužja, pri katerem je somaševalo več duhovnikov, med drugim župnik iz Kojskega, so se udeležili tudi župani Moša, Koprivnega in Gradišča. S petjem je obred požlahtnil MePZ Resonantia ensamble, ki je izvajal gregorijansko mašo in razne motete. Berila in molitve so zazveneli v italijanščini, furlanščini in slovenščini, kar je ustvarilo vzdušje povezanosti in bratstva.
G. Valter Milocco je v homiliji razvil nekaj misli iz nedeljske Božje besede in poudaril osrednjo vlogo Kristusa. Izpostavil je, da mora biti ljubezen do Njega pred vsako drugo ljubeznijo, saj nas prav to usposablja, da lahko ljubimo bližnje bolj kot samo na človeški ravni. Slavljencu je ob koncu zaželel obilo blagoslova na poti, ki jo – kot spominja evangelij – zaznamuje tudi križ. Ta pa po njegovih besedah ni prvenstveno znamenje trpljenja in bolečine, temveč najvišja oblika ljubezni.
Ob koncu svete maše so slavljenca pozdravili tudi omenjeni župani. G. Maurizio, ki se je med liturgijo hvaležno spomnil goriških nadškofov in župnikov v Mošu, ki so mu veliko dali, se je po obredu iskreno zahvalil vsem navzočim, ki so prišli tudi od daleč, ter vsem, ki so oblikovali obred in uredili okolico svetišča. Po maši se je vila dolga vrsta vernikov proti oltarju, kjer so počastili relikvijo sv. Janeza Pavla II. Svetišče namreč ohranja živ spomin na njegov apostolski obisk v nadškofiji v letu 1992.
Praznovanje se je nadaljevalo z družabnim srečanjem v bližnjem lokalu. To je bila lepa priložnost ne le za osvežitev v vročem dnevu, temveč predvsem za utrjevanje pristnih prijateljskih vezi.
