Posebnost goriške kulture
Poletna srečanja v Podturnu o kulturi in zgodovini
Vsak torek po sončnem zahodu se v Gorici, natančneje v Podturnu na trgu pred cerkvijo, odvijajo srečanja in predavanja o glasbi, slikarstvu, literaturi in zgodovini Gorice v okviru poletnih prireditev All’ombra del campanile (V senci zvonika). 14. julija je bil na vrsti slikar, restavrator Juan Arias Gonaro, ki je zbranim predstavil slikarstvo na Goriškem od Mathie von Görza do 19. stoletja. Juan Arias Gonano, umetnik in umetnostni kritik, je precej znana osebnost v mestu. Rojen je bil leta 1970 v Argentini, diplomiral je iz likovne umetnosti, nato pa opravil še tečaje iz mozaika, restavriranja, ikonografije in fotografije. Poročen je s Slovenko in živi nedaleč od cerkve sv. Roka. Predstavil ga je Marko Fior, dijak slovenskega klasičnega liceja. Poudaril je, med drugim, da srca in duše neke skupnosti, neke mestne četrti, kot je sv. Rok, ne sestavljajo le kamni, stavbe in ulice, temveč predvsem medsebojni odnosi. Večkrat smo raztreseni in ne opazimo čudežev v naši bližini. Skozi stoletja so se v našem mestu prepletale različne kulture in jeziki, iz katerih se je rodila zelo posebna umetnost, ki jo danes občudujemo. Gorica je bila zaradi svojega geografskega položaja vedno na stičišču romanske in slovanske oz. nemške kulture, gorskega in ravninskega sveta, razpeta med Benetkami in Dunajem, med umetnostjo Srednje Evrope, Avstro-Ogrske in umetnostjo, ki je prihajala z juga in zahoda prek Benetk. To pogojenost so stopnjevali še politična in cerkvenopravna ureditev, oglejski patriarhat in Habsburžani ter vse vojne vihre, ki so se prav tu najbolj divje razbesnele. Na videz si ti dve oblikujoči sili stojita ostro nasproti. Malokdo pozna Karla Lichtenreita, ki se je rodil leta 1743 v Gorici in ki izhaja iz družine slikarjev iz Passaua na Bavarskem. Slikal je portrete in historične kompozicije, za staro cerkev na Sveti Gori je naslikal freske in leta 1810 Marijino milostno podobo, ki jo občudujemo še danes. Ne smemo pozabiti dveh slovenskih goriških umetnikov, ki pripadata evropski kulturi: Franca Kavčiča in Jožefa Tominca – prvi pomemben klasicist z uspehi na Dunaju, drugi, ki je umrl leta 1866 v Gradišču pri Prvačini, izvrsten portretist z izredno bogato kariero pri nas. Na slikah Antonia Parolija prevladujejo velike sakralne podobe ali mitološki prizori, med katere spadajo Bogovi Olimpa na stropu dvorane v palači Attems. Naslikal je tudi več del v goriških cerkvah, med drugim v cerkvi sv. Roka.
