Porabje ostaja dom slovenske besede

Dr. István Péter Kondor o političnih spremembah in Slovencih na Madžarskem

V prvi polovici aprila so volitve na Madžarskem korenito spremenile politično sliko te podonavske države. Dolgoletni vladavini Viktorja Orbána in njegovega Fidesza je konec zapisala zmaga karizmatičnega Pétra Magyarja in Tisze, ki sta v parlamentu (Országgyűlés) pridobila dvotretjinsko večino. Manj znano je dejstvo, da imajo narodne skupnosti na Madžarskem (vključno s slovensko jih je priznanih vsega skupaj trinajst) v parlamentu pravico do lastnega zagovornika. Gre za vmesno pot med tem, česar nimamo Slovenci v Italiji, in tistim, kar imajo Italijani (in Madžari) v Sloveniji. Vsaka narodna skupnost v državni zbor izvoli svojega zastopnika, ki pa med poslanci nima pravice do glasovanja. V preteklih mandatih je to funkcijo opravljala Erika Köles Kiss, ki se je spomladi upokojila, na njeno mesto je prišel Károly (Karči) Holecz, dotedanji predsednik Državne slovenske samouprave (Országos Szlovén Önkormányzat), ki ima sedež na Gornjem Seniku v Porabju. Po njegovi izvolitvi v Budimpešto je mesto predsednika zasedel dr. István Péter Kondor, rojen leta 1984, ki smo ga povabili k pogovoru.

Spoštovani gospod Kondor, na začetku bi vas prosil, da se na kratko predstavite. Na spletu sem našel podatek, da ste zaposleni na Univerzi Jánosa Neumanna v Kecskemétu, vaše korenine pa segajo v Porabje. Kaj bi še lahko povedali o sebi (študijska in poklicna pot) ter zakaj in s katerimi izzivi/cilji ste sprejeli funkcijo predsednika Državne slovenske samouprave?

Res je, da sem večji del svoje poklicne poti deloval na akademskem področju, vendar sem po izobrazbi strojni inženir. Diplomiral sem na Budimpeški vojaški univerzi kot strojni inženir, nato pa doktoriral na Budimpeški univerzi za tehnologijo in ekonomijo. Več kot deset let sem delal v industriji, predvsem na področju plinskih turbin, hkrati pa predaval. Študente strojništva sem poučeval, kaj so letalske plinske turbine, mehanika tekočin in motorji z notranjim zgorevanjem.

Moje korenine segajo v Porabje. Oba moja starša sta Slovenca z Gornjega Senika, ki sta se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja preselila v Budimpešto zaradi študija in tam ostala, zato sem se tam tudi rodil. Slovenskega jezika oz. porabskega narečja sem se naučil doma, veliko pa od svojih starih staršev, pri katerih sem kot otrok preživljal poletja.

V skupnosti porabskih Slovencev sem dejaven že vrsto let. Dva mandata sem opravljal funkcijo predsednika Slovenske samouprave v Budimpešti, od leta 2010 pa sem član Državne slovenske samouprave, zato dobro poznam njeno delovanje in izzive. V mandatu, ki se je začel leta 2024, sem opravljal funkcijo podpredsednika. Ko je dosedanji predsednik Karel Holecz prevzel vlogo zagovornika v madžarskem parlamentu, je mesto predsednika Državne slovenske samouprave postalo prosto. Njeni člani so mi izkazali zaupanje in me izvolili na njeno čelo. Funkcijo sem sprejel z velikim občutkom odgovornosti. Moj cilj je nadaljevati delo predhodnikov ter si prizadevati za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete na Madžarskem, hkrati pa še naprej krepiti naše ustanove in sodelovanje tako z matično domovino kot tudi z lokalnimi skupnostmi. Pomemben cilj ostaja tudi nadaljevanje že začetih razvojnih projektov na gospodarskem področju.

Volitve so spomladi na Madžarskem korenito spremenile politično sliko države. Se morda že čutijo spremembe tudi na področju manjšinske politike ali nova vlada ne spreminja bistveno odnosa do narodnih skupnosti od tistega, kakršnega je imel Orbán? Opazovalec od zunaj namreč opaža, da je imela pretekla vlada, čeprav desna, za vprašanja narodnih skupnosti zelo velik posluh. Česa takega v Italiji (pa tudi v Avstriji) nismo ravno navajeni, prej obratno.

Nova vlada je še zelo na začetku svojega mandata, zato bi bilo zaenkrat težko podajati dokončne ocene o morebitnih spremembah na področju manjšinske politike. Trenutno se šele oblikujejo in vzpostavljajo pristojni organi ter institucije, ki bodo odgovorni za vprašanja narodnih skupnosti, zato bo šele v prihodnjih mesecih bolj jasno, kakšne bodo njihove usmeritve in prednostne naloge.

Prvo posvetovanje je potekalo 8. julija 2026, udeležili pa so se ga pristojni politični predstavniki. Po moji oceni so pogajanja potekala v zelo konstruktivnem vzdušju. Verjamem, da bomo tudi z novo vlado ohranili dobre in konstruktivne odnose ter da bomo lahko še naprej skupaj gradili in krepili našo narodno skupnost na vseh področjih od izobraževanja in kulture do gospodarstva ter čezmejnega sodelovanja. Cilj ostaja nespremenjen, torej ustvarjati pogoje za razvoj in dolgoročno ohranjanje v duhu dialoga, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja.

Porabje in njegova stvarnost sta povprečnemu Slovencu iz Italije na drugem koncu narodne diagonale precej neznana. Tudi pri vas delujeta dve krovni organizaciji, poleg Državne slovenske samouprave je to še Zveza Slovencev na Madžarskem. V našem prostoru se velikokrat govori o “dvojnikih”, saj imata SKGZ in SSO dejansko enak status, razlikujejo ju zgodovinske in ideološke okoliščine, v katerih sta nastali. Pri vas pa imata DSS in ZSM popolnoma različna statusa, kajne?

Res je, tudi pri nas delujeta dve krovni organizaciji, vendar imata povsem različen status in tudi različni vlogi. Zveza Slovencev na Madžarskem je civilnodružbena organizacija, katere glavna naloga je povezovanje skupnosti ter spodbujanje kulturnega življenja, ohranjanja jezika, tradicije in identitete Slovencev na Madžarskem.

Državna slovenska samouprava pa je del madžarskih upravnih struktur, ustanovljena na podlagi madžarske zakonodaje o narodnostih, in deluje na državni ravni. Njene pristojnosti so drugačne, saj med drugim skrbi za delovanje slovenskih izobraževalnih ustanov v Porabju, zagotavlja pogoje za delovanje Slovenskega radia ter upravlja ustanove, namenjene ohranjanju slovenske kulturne dediščine, med njimi Kühárjevo spominsko hišo, hkrati pa izvaja in vodi še številne razvojne in kulturne projekte. Med pomembnejšimi je tudi obnova Filójevega mlina na Gornjem Seniku, ki predstavlja dragocen del naše kulturne in etnografske dediščine. Čeprav obe organizaciji delujeta v korist slovenske skupnosti in slovenskega jezika na Madžarskem, se njune naloge in pristojnosti v veliki meri dopolnjujejo.

S kolikšnim proračunom razpolaga Državna slovenska samouprava in kako se sredstva porabijo?

Državna slovenska samouprava se trenutno financira iz dveh glavnih virov. Prvi je madžarski državni proračun, iz katerega se zagotavljajo sredstva za delovanje narodnostnih samouprav, medijev in ustanov, ki jih te vzdržujejo. Iz teh se financirajo delovanje Državne slovenske samouprave in njenega urada, Kühárjeva spominska hiša kot muzejski razstavni prostor v javnem interesu, dodatna operativna podpora Slovenskemu radiu, izdajanje časopisa Porabje ter delovanje Slovenskega kulturnega in informacijskega centra.

DSS nima lastnih prihodkov, zato razvojne dejavnosti financira predvsem s pridobivanjem sredstev iz različnih domačih in evropskih razpisov. Ob tem velja poudariti, da pomemben del dejavnosti slovenske skupnosti na Madžarskem podpira tudi Republika Slovenija, predvsem prek Ministrstva za vzgojo, visoko šolstvo in znanost ter Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ta podpora je še posebej pomembna na področjih izobraževanja, ohranjanja slovenskega jezika ter kulturnega in društvenega življenja skupnosti.

V Italiji posebni seznami, v katere bi bili vpisani pripadniki in pripadnice slovenske narodne skupnosti, ne obstajajo, saj v nobenem upravnem in političnem organu (od občin do parlamenta) ni predvideno zajamčeno zastopstvo. Prav tako imajo vse manjšinske ustanove status zasebnih združenj, priznanih od države. Kako pri vas potekajo volitve v organe narodne skupnosti? Kdo je upravičen do glasovanja?

Na volitvah v krajevne slovenske narodnostne samouprave in Državno slovensko samoupravo lahko tako sodelujejo tisti državljani, ki se opredelijo kot pripadniki slovenske narodnosti in se registrirajo za sodelovanje na teh volitvah. Pri tem je treba razlikovati med registracijo za narodnostne volitve in načinom izbire zagovornika slovenske narodnosti v madžarskem parlamentu. Zagovornika je doslej volila Državna slovenska samouprava, v prihodnje pa se pojavljajo tudi predlogi, da bi ga neposredno volili vsi registrirani pripadniki slovenske narodnosti.

Kako poteka sodelovanje med predsednikom Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku in zagovornikom narodne skupnosti v Budimpešti?

Na srečo je sodelovanje med nama zelo dobro. Že doslej sem kot podpredsednik sodeloval s Karlom Holeczem in mu pomagal pri delu, zato sva vzpostavila tesen in zaupen delovni odnos. Tudi v prihodnje želim ohraniti zelo dobro sodelovanje, saj je to nujno za uspešno zastopanje interesov slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Povezuje naju skupen cilj – ohranjanje identitete, jezika, kulture in krepitev položaja naše skupnosti, zato sta odprta komunikacija in medsebojno sodelovanje ključnega pomena.

Kaj bi lahko povedali o sodelovanju med različnimi državnimi samoupravami? Je recimo kak poseben razlog, da se sedeži nekaterih, denimo slovenske ali romunske, nahajajo na naselitvenem področju narodne skupnosti (romunske v Gyuli tik ob meji z Romunijo), nekaterih drugih, na primer slovaške ali romske, pa v Budimpešti?

Po mojem mnenju je to predvsem odvisno od poselitvenega vzorca posamezne narodne skupnosti. Če je večina njenih pripadnikov skoncentrirana na določenem območju, je smiselno, da ima tudi državna narodnostna samouprava tam svoj sedež. Tako je bližje ljudem, lažje spremlja njihove potrebe in lahko učinkoviteje zastopa ter uresničuje interese skupnosti.

Pri skupnostih, ki so bolj razpršeno poseljene po državi, pa je razumljivo, da je sedež v Budimpešti, saj je od tam lažje sodelovati z državnimi ustanovami in osrednjimi organi ter spremljati procese odločanja na državni ravni.

Posebno poglavje, ki zadeva slovensko narodno skupnost na Madžarskem, sta dvojezično šolstvo in izobraževanje. Ena šola se nahaja na Gornjem Seniku, druga v Števanovcih, poleg tega pa je še možnost pouka slovenščine na monoštrski gimnaziji. Nam lahko predstavite delovanje omenjenih ustanov – pravni status, potek pouka, kadrovska selekcija ipd.

Na področju dvojezičnega šolstva je DSS ustanoviteljica Dvojezične osnovne šole in vrtca Jožefa Košiča na Gornjem Seniku ter Dvojezične osnovne šole in vrtca v Števanovcih. Obe ustanovi delujeta v okviru madžarskega javnega izobraževalnega sistema in zagotavljata dvojezično vzgojo ter izobraževanje v slovenskem in madžarskem jeziku, s posebnim poudarkom na ohranjanju slovenskega jezika, kulture in identitete porabskih Slovencev.

Trenutno poteka reorganizacija obeh javnih vzgojno-izobraževalnih ustanov, ki vključuje njuno združitev s pravnim nasledstvom. Po zaključku tega procesa bo Dvojezična osnovna šola in vrtec v Števanovcih delovala v okviru Dvojezične osnovne šole in vrtca Jožefa Košiča na Gornjem Seniku, pri čemer bosta obe ustanovi še naprej delovali na svojih sedanjih lokacijah. Vodil ju bo skupni ravnatelj, za katerega je DSS pred kratkim objavila razpis.

Osnovni in srednji šoli v Monoštru nista v ustanoviteljski pristojnosti Državne slovenske samouprave. Pomembno pa je poudariti, da ima pouk slovenskega jezika vidno mesto tudi v monoštrskem izobraževalnem prostoru. Slovenščina kot narodnostni jezik se poučuje na Osnovni šoli Jánosa Aranya v Monoštru ter v okviru Osnovne, srednje in tehniške šole Szentgotthárd in srednje šole Bella III. Te ustanove omogočajo otrokom in mladim iz Monoštra ter okolice, da nadaljujejo učenje slovenskega jezika tudi zunaj sistema dvojezičnega šolstva, s čimer pomembno prispevajo k ohranjanju jezika in identitete slovenske skupnosti. Na ta način bogatijo slovenski izobraževalni prostor na Madžarskem. Med ustanovami poteka dobro sodelovanje, ki je v interesu celotne slovenske skupnosti v Porabju.

Viden prispevek k razvoju in kakovosti slovenskega izobraževalnega prostora na Madžarskem predstavljajo tudi vzgojiteljice in učitelji iz matične domovine, ki s svojim znanjem, izkušnjami in prisotnostjo bogatijo tako dvojezično kot narodnostno izobraževanje. Sodelujejo na vseh ravneh izobraževanja slovenske narodne skupnosti na Madžarskem, od vrtcev v Monoštru, Števanovcih, Gornjem Seniku in Sakalovcih do osnovnih šol v Števanovcih in na Gornjem Seniku ter srednje šole v Monoštru. Njihovo delo koordinira strokovna svetovalka za slovenski jezik in narodnostno šolstvo.

Je Državna slovenska samouprava tudi nosilka katerih čezmejnih projektov z institucijami v Republiki Sloveniji na krajevni (občine) ali državni ravni (ministrstva)?

Državna slovenska samouprava si je vedno prizadevala za čim boljše izkoriščanje evropskih virov financiranja, ki dopolnjujejo domače možnosti financiranja. V tem okviru sodeluje pri koriščenju sredstev skupnega madžarsko-slovenskega sklada za leto 2024, ki ga upravlja Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje MURABA. S pomočjo teh sredstev je bil izveden nakup Molnárjeve hiše na Gornjem Seniku, poteka pa tudi arhitekturna prenova zgodovinskega Filójevega mlina. DSS sodeluje kot projektni partner v okviru programa Interreg VI-A Slovenija – Madžarska z imenom Od mlina do mlina, katerega cilj je razvoj in revitalizacija omenjenega Filójevega mlina. Eden ključnih elementov projekta je bila za DSS obnova in vzdrževanje mlinske opreme, ki je bila uspešno zaključena junija 2025.

Za konec pa še obvezno vprašanje o tem, kako vidite prihodnost slovenske narodne skupnosti na Madžarskem čez deset, dvajset ali več let.

Prihodnost porabskih Slovencev vidim z zmernim optimizmom in velikim občutkom odgovornosti. Dobro se zavedamo izzivov, s katerimi se soočamo: demografskih sprememb, močnih asimilacijskih procesov in posledic globalizacije. Prav tako je jasno, da danes živimo v času, ko se morajo za pozornost mladih potegovati tudi jezik, kultura in identiteta ter da morajo naše šole, društva in ustanove svojo vlogo vsak dan znova potrjevati in utemeljevati.

Kljub vsemu ostajam optimist. Veseli me, da imamo mlade ljudi, ki cenijo svoje korenine, govorijo slovenski jezik in si svojo prihodnost predstavljajo tukaj, v domačem okolju. Pomembno je tudi, da so programi gospodarskega razvoja v zadnjih letih prispevali k temu, da vse več mladih svojo prihodnost vidi v Porabju in želi svoje življenje graditi doma. Slovenci smo na tem prostoru navzoči že od 6. stoletja. Kot avtohtona narodna skupnost smo skozi stoletja prestali številne zgodovinske preizkušnje, spremembe državnih meja in družbene preobrate, pa vendar ohranili svojo identiteto, slovenski jezik in porabščino kot dragocen del naše kulturne dediščine. Če smo kot skupnost zmogli obstati skozi vse prelomnice zgodovine, potem verjamem, da bomo znali odgovoriti tudi na izzive sodobnega časa.

Prav zato je dragocen dialog med slovenskimi skupnostmi v zamejstvu. Porabski Slovenci, Slovenci v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem živimo v različnih državnih in pravnih okvirih, vendar se pogosto srečujemo s podobnimi vprašanji: kako ohraniti jezik, kako mlade navdušiti za pripadnost skupnosti in kako zagotoviti razvoj prostora, v katerem živimo. Izmenjava izkušenj in medsebojno sodelovanje nas zato ne bogatita le kot skupnosti, temveč tudi utrjujeta zavest o pripadnosti širšemu slovenskemu kulturnemu prostoru. Prepričan sem, da bo v Porabju še dolgo slišati slovensko besedo in porabščino. Naša skupnost je v tem prostoru skozi stoletja že večkrat dokazala, da zna kljubovati zgodovinskim preizkušnjam in se prilagajati novim okoliščinam. Verjamem, da imamo tudi danes dovolj znanja, samozavesti, povezanosti in življenjske energije, da bomo to dediščino ohranili in razvijali tudi za prihodnje generacije.