Popoldan in popoldne
Jezikovnica (188)
Začel se je september in z njim šola. Ne glede na to, ali se pouk začne takoj 1. septembra (oz. 2. septembra, kot se je letos, ker je 1. septembra bila nedelja) ali nekaj dni kasneje ali pa celo teden dni kasneje, kot je na Hrvaškem, dejstvo je, da se začne zjutraj in da je zaspanim šolarjem ob meglenih jutrih še zlasti privlačna misel na sončne in tople popoldneve, s katerimi nas ponavadi razvaja september. Zjutraj dolgi rokavi in dolge hlače, popoldne pa kratki rokavi in sandali, kot da je še zmeraj poletje. Saj koledarsko poletje še traja, samo meteorološko se je začelo s prvim septembrskim dnem.
In če že toliko razpredam o prijetnem popoldanskem času, ko je šola ponavadi že končana, večina služb tudi, vseh mogočih popoldanskih obveznosti pa v prvih septembrskih dneh (še) ni, naj končno izdam, zakaj sem si za danes izbrala tako rekoč popoldansko temo. Pred kratkim sem namreč dobila prošnjo, naj pojasnim razliko med besedama popoldan in popoldne. Potem ko sem vprašanje prebrala, sem si rekla: saj razlike ni. Razlike v pomenu med tema besedama res ni, samo oblikovna je: popoldan je namreč samostalnik, popoldne pa prislov (čeprav je tudi popoldne lahko samostalnik, vendar redko rabljen, npr.: tisto popoldne si bo za vedno zapomnil) – obe pa ogovarjata na vprašanje kdaj, torej sta obe v prislovni rabi. Na kratko povedano: raba nobene od teh dveh besed ni neustrezna. Ali drugače rečeno: nobena od teh besed ni napačna.
Poglejmo si zdaj vendarle malo več podrobnosti o besedah popoldan in popoldne. Popoldan in popoldne imata svoj par v besedah dopoldan in dopoldne, izhajata pa iz besed poldan in poldne. Vse štiri besede (popoldan in popoldne ter dopoldan in dopoldne) so tvorjenke, nastale so zelo enostavno: osnovama poldan in poldne se je dodala predpona, ki nakazuje, da se kaj dogaja pred poldnevom/poldnem oz. po njem. S stališča besedotvorja sta zanimivi tudi osnovni besedi poldne in poldan, saj sta nastali zelo preprosto: z združitvijo besed pol in dan oz. dne. Poznamo pa še besedo opoldne – sopomenko besedama poldan in poldne, ki je enaka, pa če gre za prislov (opoldne pride domov) ali samostalnik (vse opoldneve je preslišal zvonjenje).
Kaj besede poldan, poldne in opoldne pomenijo? Čas sredi dneva. Sopomenka zanje je tudi zenit. Pri pomenski razlagi samostalnika poldan v Slovarju slovenskega knjižnega jezika na jezikovnem portalu Fran pa izvemo tudi, da je zastarela sopomenka samostalnika poldan tudi jug: “vinograd je bil obrnjen proti poldnevu”. Zdaj šele mi je jasno, zakaj poljska beseda południe, kar se prebere približno kot [poudnje], pomeni naš jug. V poljščini se je v besedi południe (pol dneva, po naše poldne) ohranilo dejstvo, da če sredi dneva gledamo v sonce, smo obrnjeni proti jugu.
Vidite, kam nas pripelje osnovno vprašanje, kakšna je razlika med popoldnevom in poldnem? Moj jezikovni občutek mi pravi, da se povečuje raba oblike popoldan. Da torej mlajši govorci raje izbirajo samostalnik popoldan kot prislov popoldne. Ponavljam pa, da z nobenim od njiju ni nič narobe. Lep popoldan ali lepo septembrsko popoldne vam želim!
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
