Poleg skupnosti skavtskih voditeljev AGESCI tudi SZSO
Kaj lahko spodbudi skoraj 20 tisoč ljudi, da se od 22. do 25. avgusta odpravi na taborjenje v šotorih v vročo Verono? Skavtizem in sreča. Skavtski voditelji in voditeljice, ki med letom redno vodijo volčiče in volkuljice, izvidnike in vodnice ali roverje in popotnice, so se konec avgusta udeležili vsedržavnega tabora skupnosti voditeljev Route nazionale 2024.
AGESCI, italijanska organizacija katoliških skavtov, se je odločila praznovati 50-letno delovanje s skavtskim taborom za vse voditelje in voditeljice svoje organizacije. Dogodka so se udeležile tudi goriška, kraška in tržaška skupnost voditeljev SZSO, saj se slovenska skavtska organizacija v Italiji metodološko naslanja na AGESCI: skavtski voditelji v Gorici in Trstu se na vodenje pripravljajo s tabornimi šolami AGESCI ali ZSKSS, Zveze slovenskih katoliških skavtov in skavtinj.
Tako goriška kot tržaška skupnost voditeljev sta se v mesto snidenja odpravili 22. avgusta, voditelji in voditeljice kraškega stega pa so se odločili, da bodo svojo pot začeli že nekaj dni pred tem v Brentinu, od koder so v Verono prispeli peš. Taborjenje v bližini Verone je bilo kar se da okolju prijazno, začenši od potovanja: skavti in skavtinje so se iz vseh kotičkov polotoka pripeljali z vlakom, le Sardinci in sicilski skavti so stopili na letalo.
Organizatorji so poskrbeli za ekološke zobne paste in mila, na taborni prostor so namestili kavne avtomate, v katere so voditelji vstavili vsak svoj kozarček. Da bi bil vpliv na okolje čim manjši, je bila predvidena vegetarijanska dieta: za vse obroke je bilo torej poskrbljeno. Papirjev in zvezkov tudi ni bilo videti: udeleženci so na svoje prenosne telefone naložili aplikacijo RN24 (Route nazionale 2024), prek katere so prejemali glavna organizacijska sporočila, sledili urnikom tuširanja, deljenja hrane, začetka dejavnosti in vseh premikov. Pred odhodom na tabor pa so se voditelji in voditeljice prav prek naložene aplikacije poljubno vpisali na delavnice in predavanja z uglednimi gosti v Vili Buri in različnih namenskih prostorih po mestnem središču.
Srečanjem z razgledanimi gosti, kot je na primer Paolo Benanti, prezbiter in teolog ter edini italijanski član komisije OZN za umetno inteligenco, so skavti in skavtinje sledili v petek in soboto. Množico voditeljev so nagovorili številni univerzitetni profesorji, misijonarji, politiki, bančniki in prostovoljci, ki so čas in veščine darovali ali jih še vedno darujejo najrazličnejšim stvarnostim. Mnogi izmed teh so nekoč bili aktivni člani skavtske organizacije. Rdeča nit vseh dejavnosti, kot jasno poudarja že sam naslov tabora (Generazioni di felicità), sta bila torej veselje in sreča: skavtizem si namreč prizadeva za to, da odgovarja na potrebe družbe. Tokrat je v njej zaznal pomanjkanje trajnega in pristnega veselja in sreče, ki ju človeštvo ne zna več prepoznati ali ustvariti.
Sproščeno in praznično vzdušje je bilo lahko najti na večernih srečanjih, ki so se prvi in tretji oz. zadnji večer spremenila v prave kulturne prireditve. Vsi udeleženci, ki so se sicer med dnevom izpopolnjevali pri različnih predavateljih, so se zvečer zbrali v Areni: to je travnik z odrom in pravim režijskim prostorom. Več kot 18 tisoč mladih in zrelih skavtov se je po večerji pomaknilo na bližnji prostor, kjer je med drugim poslušalo pozdrav državnih voditeljev organizacije Roberte Vincini in Francesca Scoppole, veronskega župana Damiana Tommasija, dosmrtne senatorke Liliane Segre in papeža Frančiška, uživalo med raznimi gledališkimi in glasbenimi točkami, prisluhnilo celo italijanskim kantavtorjem Robertu Vecchioniju, Gianniju Morandiju in mlajšemu Gioju Evanu.
V nedeljo zjutraj se je množica modrih srajc, polnih upanja, enkratnih spominov in izkušenj, še zadnjič zbrala pod tem odrom za sveto mašo, ki jo je daroval kardinal Matteo Maria Zuppi, predsednik CEI-a, in katere se je udeležil italijanski minister Antonio Tajani: spomnil se je svojih skavtskih dni in obljubil, da se bo na naslednjih srečanjih s svetovnimi voditelji zavzemal za mir. Kljub pestremu programu, nehvaležni vročini in številnim prehojenim kilometrom sta ves čas tabora vladala urejenost in spoštljivost: skoraj 20 tisoč ljudi z ruto okrog vratu je znalo glasno peti in praznovati, a še posebno popolnoma utihniti ob molitvi.
Res visoka udeležba in nasploh zelo uspešno izpeljan tabor lahko jemljemo kot jasen dokaz, da skavtizem še vedno pritegne številne mlade, ki želijo “pustiti svet za sabo srečnejši, kot so ga prejeli”.
