Pokop škofa dr. Rožmana prispevek k spravi in pomiritvi
Nekateri dogodki v politiki lahko napovedujejo mogoča gibanja in usmeritve v slovenski družbi in državi. V javnih občilih in razmišljanjih posameznih politikov leve ali desne opredelitve se vztrajno pojavljajo pojmi, kot so liberalni kapitalizem, pajdaški kapitalizem, tovariški kapitalizem, igralniški kapitalizem in še nekateri. Vsi naj bi ponazarjali težnje določenih skupin oziroma slojev prebivalstva k državi, kakršno naj bi oblikovali v Sloveniji. V tedniku Mladina je znani TV voditelj in časnikar dokazoval, da se je kapitalizem pri nas izpridil do take stopnje, da smo zgodovinsko nazadovali in postali država s fevdalno ureditvijo.
Slovenija v ustavnopravnem pogledu in značaju seveda ostaja država parlamentarne demokracije. Pri nas je v gospodarstvu ter v drugih dejavnostih in panogah zaposlenih skoraj milijon delavcev, uradnikov in ljudi drugačnih poklicev in znanj. Vsi ti, kot tudi preostali sloji prebivalstva, denimo upokojenci in mladina, želijo tako družbo in državo, ki bosta ljudem zagotavljali zaposlitev, plače ali drugačne dohodke, socialno varnost in druge pravice, ki zagotavljajo blaginjo in dostojanstvo. Dr. Aleksander Lorenčič z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani je v reviji Historični seminar, izdaja jo Založba Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zapisal, “da Slovenija v vsem obdobju od osamosvojitve dalje, ni postala kakšna obljubljena dežela. Pričakovanja ljudi so bila velika, toda so se pogosto spremenila v nemoč, brezup in razočaranje. Predstave o tem, da bomo čez noč postali mala Švica, so se hitro razblinile. Kapitalizem po meri človeka, kot smo si ga v Sloveniji predstavljali, je, žal, samo iluzija. Morda je pretirano rečeno, toda zdi se, da bi si v Sloveniji ljudje želeli kapitalizem z demokracijo, vendar tudi z zagotovljenimi ugodnostmi iz prejšnje socialistične družbe”.
Nova levosredinska vlada Alenke Bratušek sicer intenzivno deluje, a podrobnosti o tem ne objavljajo. Vlada se še ni opredelila do vprašanj, ki bi morda omogočila premaganje krize, in tudi ni nakazala poglavitnih smernic za prihodnji razvoj Slovenije. Očitno poskuša biti izvirna v svoji politiki in usmeritvi, toda bo najbrž morala nadaljevati izvajanje vsaj nekaterih ukrepov prejšnje, Janševe vlade. Pri tem pa je vlado bolj prizadela, kot pa bi ji morda koristila, izjava Stanka Stepišnika, novega ministra za gospodarstvo in tehnologijo. Ta je namreč med obiskom v Kopru samozavestno izjavljal, “da bo Slovenija, če vladi ne bodo nagajali, zanesljivo boljša kot Švica, če pa bodo vladi nagajali, pa bo Slovenija pač samo taka, kot je Švica”. Velja pa pritrditi Boštjanu Jazbecu, novemu guvernerju Banke Slovenija, ki meni, “da je nad krizo treba z ukrepi prejšnje Janševe vlade, ki na njih nadaljuje nova vlada Alenke Bratušek”. Po mnenju novega guvernerja centralne banke Slovenija za premaganje bančne oziroma finančne krize ne bo potrebovala tuje pomoči. Sicer reševanje finančne krize na Cipru močno odmeva tudi v Sloveniji. Da Sloveniji ne bo potrebna pomoč tujih finančnih trgov in ustanov, sta prepričana tudi premierka Alenka Bratušek in dr. France Arhar, znani finančni izvedenec z velikim znanjem in mednarodnimi izkušnjami. V tujini pa so drugačnega mnenja, saj najbolj znani mediji v Evropi in ZDA poročajo, da se Slovenija pri reševanju finančnih težav ne bo mogla odreči finančni pomoči iz tujine. Zaskrblja tudi to, da v Sloveniji narašča število varčevalcev, ki iz domačih bank dvigajo svoje prihranke. Skupen obseg hranilnih vlog v slovenskih bankah naj bi znašal okoli 15 milijard evrov.
Toda na povsem drugem področju, kjer bosta prevladovala humanizem in etika, se v Sloveniji pripravlja velik dogodek. V ljubljanski stolnici bodo namreč v soboto, 13. aprila, ob 15. uri opravili slovesen pokop nekdanjega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Sveto mašo ob pokopu bo daroval ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres ob sodelovanju škofov in duhovnikov. Verniki in drugi ljudje dobre volje se bodo od pokojnega škofa lahko poslovili v soboto, 13. aprila, od 9. ure dalje. Dr. Gregorij Rožman je ljubljansko škofijo vodil od leta 1930 do 5. maja leta 1945. Tedaj se je umaknil na Koroško, pozneje pa je prek Švice odpotoval v ZDA. Živel je v Clevelandu, po smrti leta 1959 so ga pokopali v Lemontu pri Chicagu. Navajamo, da je bil škof dr. Gregorij Rožman leta 1946 v odsotnosti pred vojaškim sodiščem v Ljubljani zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem obsojen na 18 let strogega zapora. Za pokop nekdanjega škofa v domovini se je iz humanitarnih in etičnih razlogov prvi med slovenskimi politiki zavzel nekdanji predsednik države, Milan Kučan. O tem se je posvetoval z nekdanjim državnim tajnikom Svetega sedeža Angelom Sodanom in med obiskom v Vatikanu tudi s tedanjim papežem Janezom Pavlom II. Dogovorjeno je bilo, da bo pokop nekanjega ljubljanskega škofa v domovini mogoč, vendar šele po sodni rehabilitaciji dr. Gregorija Rožmana. Oktobra leta 2007 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije obsodbo škofa zaradi ugotovljenih številnih napak v postopku razveljavilo. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je 10. aprila leta 2009 kazenski postopek proti nekdanjemu škofu dokončno ustavilo.
Odgovorni urednik slovenskega katoliškega tednika Družina, Franci Petrič, je pred vrnitvijo in pokopom nekdanjega ljubljanskega škofa v omenjenem časniku objavil komentar z naslovom Korak k pomiritvi. V njem je zapisal, “da se bodo z vrnitvijo škofa dr. Gregorija Rožmana in njegovim pokopom v domovini simbolično vrnili v Slovenijo tudi vsi povojni begunci, ki so ob koncu druge svetovne vojne odšli po svetu in jim je bil škof Rožman edina moralna opora v hudih časih. Kar nekaj pa je ljudi, ki mislijo, da čas za pokop ni primeren. Za vse primernega časa ne bo nikoli. Ideološko nabito zgodovinopisje polpretekle dobe je tako skazilo škofovo podobo, da pri nas še dolgo ne bomo slišali neobremenjene sodbe, vsaj dokler bodo nekateri od tega imeli tudi politične, gmotne ali karierne koristi. Pokop škofa Rožmana pa je kljub vsemu tudi poziv slovenski javnosti, da v narodnem interesu končamo ideološke obravnave in spopade ter se s skupnimi močmi lotimo resnih težav, v katerih se je znašla naša domovina. Svet Sloveniji zadnje dni napoveduje propad, le zavzeto, nesebično in pogumno delo za prihodnost naše države, brez nepotrebnih ideoloških spopadov, nas lahko reši”.
Marijan Drobež
Preberi tudi
Slovenija
