Po oblasti pohlepna “gospa ministrica”
Tretja predstava v programu Abonmaja ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2025 v organizaciji Prosvetnega društva Štandrež
Čeprav je največji srbski komediograf Branislav Nušić (1864-1938) komedijo Gospa ministrica začel pisati že pred prvo svetovno vojno, nato pa, ker je bil njegov rokopis izgubljen, jo po spominu na novo napisal po krvavih vojnih dogodkih l. 1929, ko je bila tudi prvič uprizorjena, je njena vsebina še kako aktualna tudi danes. Ljudje se v desetletjih in stoletjih nismo bogve kaj spremenili. Naše slabosti, hibe in napake, med katere gotovo spada tudi povzpetništvo, se ponavljajo iz roda v rod. V človeku je žal še zmeraj neizbrisno prisotna želja, da bi se otresel anonimnosti in se na kakšen način uveljavil in se morda celo povzpel na najvišji vrh, na “oblast”. Prav po tem hrepeni v omenjeni Nušićevi komediji Živka, žena navadnega, bolj revnega uradnika, ki je poln dolgov. Ko pade stara vlada, povsem nepričakovano njen mož postane minister v novi, in to pomeni neverjeten zasuk v Živkinem življenju. Takoj se ji zazdi, da je zdaj še sama del ugledne družbe, in se zelo trudi, da bi tudi po videzu, obnašanju in ravnanju bila čim bolj podobna gospem iz višjih slojev. Vse je pripravljena spremeniti, seveda tudi odnose do soljudi. Svoje “oblastniške” drže kar ne more zaustaviti, vsem ukazuje, pa tudi “deli” razne privilegije “s svojega visokega položaja”, tudi “neznanim” sorodnikom, ki se k njej zatekajo, da bi dosegli to, kar si želijo. Še poročeni hčerki bi rada izbrala drugega moža, da bi bil bolj primeren novemu statusu njene družine. Pristane celo na to, da bi imela ljubimca, čeprav le namišljenega, le da bi bila taka kot vse “gospe ministrice”, njene predhodnice. To jo sicer drago stane, saj njen mož, zaradi klevet po časnikih, odstopi s položaja in njeno “ministrstvo” se razblini kot milni mehurček. Toda ona se ne vda, gotova je, da se ji bo prej ali slej sreča spet nasmehnila.
Po komediji Gospa ministrica, ki je ob Narodnem poslancu, Sumljivi osebi in Pokojniku najbolj znano Nušićevo delo, zelo radi posegajo poklicna gledališča in ljubiteljske gledališke skupine. Tako se je zanjo odločila tudi tista, ki deluje v KUD Marice Kerenčič v Pesnici pri Mariboru. S to predstavo je prišla v goste na štandreški oder župnijske dvorane Anton Gregorčič v nedeljo, 18. januarja 2026, v sklopu Abonmaja ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2025, za katerega je tudi letos poskrbelo Prosvetno društvo Štandrež, s katerim imajo igralci iz Pesnice že večletne stike, na kar je v uvodnem pozdravu spomnil predsednik PD Štandrež David Vižintin.
Kot vselej se je v štandreški dvorani zbralo zvesto občinstvo in uživalo ob Nušićevi komediji, ki presega ta žanr, saj v svojem delu avtor z ošiljenim peresom krepko udriha, seveda v humornem tonu, tudi po tedanji birokraciji in oblasti, ki izkorišča svoj položaj. Žal je to tudi danes na dnevnem redu na političnem obzorju, zato je tudi s tega zornega kota Nušićevo delo prava mojstrovina. Režijo in priredbo komedije je za skupino iz Pesnice podpisal Jože Kašman in jo tudi s pomočjo scenografije in kostumografije Aleksandre Dvoršak Kašman, ki je seveda kostumsko in scenografsko sledila vzponu gospe ministrice, postavil v čas po drugi svetovni vojni. Protagonistko je poosebila Andreja Senčar; pri njeni karakterizaciji lika smo ob spremembi statusa “gospe ministrice” pogrešali malce več nadutosti in borbenosti ter ponosa. Trdno v realna tla zasidrano Živkino hčerko Daro je upodobila Mojca Verčkovnik, njenega ravno tako bolj realistično razmišljujočega zeta Čeda pa Marko Trampuš. Živkina mlajša uporniška, zmeraj za protivladne manifestacije pripravljena hči Rada, je bila Neja Kašman (v alternaciji s Kim Kašman). Vsestransko angažirani stric Vasa je bil sam režiser Jože Kašman, Andreja Mir pa je upodobila služkinjo Anko, ki se le težko prilagaja novim hišnim pravilom. Vrsto drugih komičnih likov, hrepenečih po lastni uveljavitvi, so s komičnimi poudarki orisali Andrej Brdnik Stupan (dr. Ninković, sekretar ministrstva), Marko Mir (Pera Kalenić, namišljeni sorodnik), Drago Krampl (Rista Todorović, usnjarski trgovec), Breda Kujundžić (Soja, ločenka), Vesna Trampuš (teta Daca), Alenka Truntič (teta Savka), Marjan Žugman (stric Jakov), Dragan Grgić (Sava Mišić), Zvonko Pal (fotograf), Miha Mir (trobentač).
Odlično napisan Nušićev tekst in uigrana ansambelska igra sta ključni sestavini, ki sta pripomogli k uspehu še ene odrske postavitve Nušićeve Gospe ministrice. Ob njeni vroči želji in pohlepu po družbeni uveljavitvi, časti in oblasti ter smešnem zidanju gradov v oblakih se gledalci nasmejemo, a hkrati se lahko pri tem zazremo vase in razmislimo tudi o svojih naporih, kako doseči vidno mesto na socialni lestvici.
Prihodnja predstava v Abonmaju ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2025 bo v nedeljo, 22. februarja, ob 17. uri. Ta bol’ teater KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore bo postregel s komedijo Deset evrov na uro v režiji igralca Tadeja Piška, ki so ga dodobra spoznali najmlajši goriški ljubitelji gledališča, saj je zanje pred nekaj leti odigral v Feiglovi knjižnici na Pravljični urici že dve zelo ljubki lutkovni predstavi Medved z miško na rami in Mehurčki.
