Suzin svet

Prekleta tišina

Piše Suzi Pertot: Nori, nadrealistični časi koronavirusa
Življenja tu ni bilo nikoli veliko. V Benečiji, namreč. Vasi so od nekdaj samevale, komaj kakšna družina v vsakem zaselku. Komaj kak človek na polju. In potem umiranje, zaraščanje, usihanje, kateremu je kljuboval glas harmonike. Slovenska pesem je tu kot vsakdanji kruh. Ko je zmanjka, zmanjka tudi srčnosti. Potem so prišli ti nori časi,...
12.04.2020

Spet je med nami črta

Piše Suzi Pertot: V splošni psihozi in uničujoči vihri
Meje v svoji mladosti nisem nikoli posebej občutila. Bila je, a bila je odprta, prehodna. Morda se me je bolečina te ločnice prvič dotaknila v Benečiji, kjer sem tam pri Livku začutila trpljenje tistih, ki so na kamen napisali zaobljubo, da meje tu ne bo nikoli več. Nikoli...
05.04.2020

Osamljenci v času epidemije

Piše Suzi Pertot / Bili smo srečni, a tega se nismo zavedali
Danes, ko pišem tele vrstice, je 19. marec, dan, posvečen vsem očetom. In čez dva dni, na prvi pomladni dan, bi moj oče praznoval rojstni dan. Pod tem tihim, modrim nebom Idrske doline, ki je v teh dneh še bolj neskončno in še bolj prostrano kot kdajkoli prej. Brez konca...
29.03.2020

Kje ste ljudje?

Piše Suzi Pertot: Mora, ki je postala resnica
Pred nekaj tedni sva s prijateljico živahno debatirali o pripadnosti. Prepričana je, da je človek vse bolj samosvoj, iz družabnega bitja, ki je del skupnosti, se vse bolj zapira v svoj egocentrizem, v svet, kjer stik z ostalimi predstavljajo kvečjemu socialna omrežja. Ni...
18.03.2020

Pust od jutra do večera (2)

Piše Suzi Pertot / Duša Benečije trmasto kljubuje časom
Plešemo, pojemo, veselimo se. Slovenska pesem danes odmeva po dolini. Glas zvoncev odganja zimo, ki je sicer letos ni bilo, iz vinogradov in travnikov. Obiščemo še nekaj hiš; pri prijaznem lovcu, ki živi ob cerkvi, se stisnemo okoli mize v ozki kuhinji, da lahko...
15.03.2020

Pust od jutra do večera (1)

Piše Suzi Pertot / Duša Benečije trmasto kljubuje časom
V gorah sneži, pri nas piha … Spet je mraz. No, pravzaprav letos pravega mraza še ni bilo, zima je bila mila, suha, taka, kot bi si jo vsako leto želela. Pust je že mimo, skoraj že spomin. Pa čeprav naj bi ga danes pokopali. Naj bi ga, v večini naših vasi ga niso, in to...
08.03.2020

Cerkev, ki jo požira robida

Piše Suzi Pertot / Čut za skupnost v samoti Idrske doline
O spremembah in časih, ki so povsem drugačni, ljudje radi govorijo. Predvsem vsi tisti, ki radi spremljajo življenje z globoko filozofsko analizo, ki pa, bodimo odkriti, ne sloni vedno na trdnih, konkretnih temeljih. O spremembah v družbenih odnosih beremo in slišimo veliko....
01.03.2020

Vrnitev v materino naročje

Piše Suzi Pertot / Ob smrti potrebujemo domačo besedo
O filmu Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bilo veliko govora, o njem pa še piše predvsem zamejski tisk, tako da se tudi sama pogostokrat spomnim na projekcijo in zamislim nad vsebino. Da sem do filma precej kritična in da me ni prepričal, predvsem glede dojemanja Benečije in...
23.02.2020

Anhovo, črna smrt v smaragdni dolini

Piše: Suzi Pertot / Velik okoljevarstveni problem, ki ogroža zdravje
Idrija, Judrio v italijanščini, je v Furlanski nižini, na obrobju Brd, precej nepomembna reka. V dolini, ki ji je zibelka, v tesnem objemu beneških pobočij, tam, kjer se od izvira do prvih vinogradov zrcali v zelenju neskončnih gozdov in se prešerno smeji modrini daleč...
05.02.2020

Voščilnice

Piše Suzi Pertot: Spomini na čas, ki se ne vrne ...
Italijanska pošta menda po nezanesljivosti in počasnosti slovi po vsem svetu. No, vsaj v Evropi vsi vedo, da ni nič nenavadnega, če kartico iz Italije prejmeš po nekaj mesecih ali celo po letu dni. Tisto, kar je drugim čisto enostavno in vsakdanje, je v Italiji nemogoče....
02.02.2020

Pot (2)

Piše Suzi Pertot: Večno odkrivanje
Pot … Prepogostokrat na poti hlepimo za ciljem. Mudi se nam, ne oziramo se okrog sebe, hitimo korak za korakom. Hitimo po poti k cilju, pa čeprav je cilj le trenutek, pot pa je lahko življenje. Sama sem človek, ki ljubi počasnost. Skoraj vedno se zibljem v njej. Le včasih...
26.01.2020

Pot (1)

Piše Suzi Pertot: Večno odkrivanje
Nisem prva, ki se je odločila za naslov POT. O njej je najlepše napisal preminuli alpinist Nejc Zaplotnik. Ko sem bila mlada, mi je bil idol in vzornik. Še vedno sem prepričana, da nihče nikoli več ne bo poti tako lepo opisal, kot jo je on v svoji knjigi. Pot … Za Nejca...
19.01.2020

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!