Oskrbovanec ali obsojenec?

Združene države Amerike in Zahod doživljajo razburkano obdobje, ki se z vojnami na Bližnjem vzhodu, geopolitično nestabilnostjo, vzponom Kitajske kočljivo nadaljuje. V zadnjem mesecu so v središču dogajanja volitve v ZDA, ki poleg omenjenih problematik sovpadajo še z močno politično polarizacijo, saj je ameriška družba globoko razdeljena glede političnih in socialnih vprašanj, kar ustvarja težave pri vladanju in učinkovitem delovanju dvostrankarskega sodelovanja;  spopadanjem s klimatskimi spremembami, saj so ZDA med glavnimi povzročitelji emisij toplogrednih plinov in zato še posebej ranljive za posledice podnebnih sprememb; z gospodarsko neenakostjo, saj razkorak med bogatimi in revnimi narašča, kar povečuje socialne napetosti in nezadovoljstvo.

Za učinkovito reševanje teh izzivov bodo potrebni močno vodstvo, sodelovanje obeh političnih opcij in zavezanost Američanov, a pravzaprav ne kaže, da bi to prinesel prihodnji predsednik ZDA, ne Joe Biden, če ohrani mandat, ne nekdanji predsednik Donald Trump. Prvi je pokazal svetovni javnosti, kako pogosto govori nepovezano in izgublja tok misli, številni spodrsljaji so že skoraj na dnevnem redu. Drugi ima močan značaj, dviga glas in je večkrat napadalen, kar povečuje prej omenjene delitve v ameriški družbi. Ob tem zoper njega tečejo še nekateri kazenski postopki. Oba nimata posebno dobre podobe, torej. Američani bodo tako odločali med oskrbovancem in obsojencem, kar ni posebno spodbudna izbira za državo, ki je še vedno svetovna velesila in ki je neposredno soudeležena v vseh izzivih, ki so danes pred nami in s katerimi se soočamo tudi Evropejci.

In vendar so ZDA dežela mladih, nikjer drugod nimajo dvajsetletniki in tridesetletniki take teže v podjetjih, v domači ekonomiji, ki ostaja zelo dinamična tako v rasti kot zaposlenosti. Zato si je težko predstavljati, da bi kandidata zastopala interes le-teh.

Vsekakor se dvoboj med Bidnom in Trumpom nadaljuje. Prvo televizijsko soočenje je sicer med demokrate vneslo resno zaskrbljenost glede Joeja Bidna, republikanci pa so bili z nastopom Donalda Trumpa zadovoljni, je bila mnenja velika večina ameriških političnih analitikov (67 % Američanov meni, da je na soočenju gladko zmagal Trump). Demokrati, tako politiki kot tudi druge znane javne osebnosti, so se v naslednjih dneh začeli spraševati, ali ne bi bilo treba kandidata zamenjati. Približno dve tretjini vprašanih in okrog 56 % podpornikov demokratske stranke meni, da bi se Biden pred novembrskimi volitvami moral umakniti, je pokazala najnovejša raziskava ameriške televizije ABC, časnika Washington Post in inštituta Ipsos, izvedena med 5. in 9. julijem. Po morebitnem Bidnovem umiku bi bila kot kandidatka prva na vrsti Kamala Harris, ki ji volivci glede na ankete niso naklonjeni, kdorkoli drug pa bi verjetno pomenil razkol v stranki. Za vstop v predsedniško bitko se ni odločil še noben demokratski politik, kar kaže, da je za zamenjavo verjetno prepozno. Zdi se, da lahko iz predsedniške kampanje odstrani Bidna le Biden sam, a tega ameriški predsednik ne namerava narediti. Biden je imel že 11. julija priložnost, da na novinarski konferenci ob koncu vrha Nata popravi vtis po prvem neuspešnem soočenju s Trumpom. Na tiskovni konferenci je bil bolj zbran in odločnejši, a tudi tokrat spodrsljajev ni manjkalo. Zelenskega je pomotoma predstavil kot predsednika Putina, podpredsednica Harris je postala Trump. Dvomi, da bi Biden zmogel učinkovito voditi naslednji predsedniški mandat, torej ostajajo. Medtem je Trump nadaljeval zborovanja in v soboto, 13. julija, je javnost pretresel poskus atentata na republikanskega kandidata. Med predvolilnim zborovanjem na podeželju ameriške zvezne države Pensilvanije ga je poskušal ubiti 20-letni strelec in ga pri tem zadel v uho. Atentatorja so ubili, med streljanjem pa je bil ubit še gasilec Corey Comperatore, ki je pred streli skušal zaščititi svojo družino, dve osebi sta bili huje ranjeni. Še ena žalostna stran ameriške razgrete politične scene. Videli bomo, kako se bo nadaljevalo soočanje med dvema verjetno najmanj priljubljenima kandidatoma v zgodovini Amerike.