Odlična Irena Deželak o učinkoviti komunikaciji
V četrtek, 21. aprila, je Društvo Finžgarjev dom v sklopu niza Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo gostilo izredno predavateljico, Ireno Deželak. Polno dvorano poslušalcev je verjetno privabil predavateljičin sloves, saj gre za poslovno mednarodno trenerko, direktorico podjetja Academia uspeha II, dvakratno dobitnico prestižne nagrade TOP 10 PREDAVATELJ ter najvišje nagrade na Treningu Dale Carnegie. Gotovo pa je številne poslušalce pritegnila tudi zanimiva tema o tem, Kako izboljšati učinkovitost komunikacije v osebnih in poslovnih odnosih. Predavateljico je predstavila programistka Radia Trst A Elena Legiša. Dr. Irena Deželak je že s s svojim zanimivim in živahnim nastopom dala krasen zgled učinkovite komunikacije: pritegnila je pozornost vseh, jih tudi aktivno vključevala v razgovor, svoja dognanja pa krepila z navedbami iz znanstvenih del, s svojimi lastnimi izkušnjami, s ponazoritvami s sodobnimi audiovizuelnimi sredstvi.
Ni čudno, da je tema je vzbudila veliko zanimanja, saj gre za zelo pomemben argument, ki je predmet ogromno strokovnih raziskav. Kvalitetna komunikacija je namreč pomembna v vseh delavnih okoljih (npr, v podjetniškem okolju, na šolskem ali na zdravstvenem področju), pa tudi v družinskih in intimnejših, partnerskih odnosih, prijateljskih stikih, skratka, v vseh medosebnih odnosih. Vedno in povsod komuniciramo; ko smo tiho, ali ko govorimo; ko govorimo v živo ali ko sporočamo v pisni ali virtualni obliki. Skratka, ne moremo, ne da bi komunicirali, verbalno ali neverbalno. Navadno ljudje mislimo, da gre za veščino, ki jo vsi obvladamo in je sama po sebi umevna. V resnici pa je je pomanjkljiva komunikacija zelo pogosto vir sporov, zamer in problemov v medosebnih odnosih, v družini ali na delu. Ugotovljeno je npr. bilo, da je v 60% primerov ločitev eden od partnerjev dal kot vzrok, da se “partner ne pogovarja”.
Težave v komunikaciji izvirajo iz dejstva, da vsak sogovornik izhaja iz različnega okolja in da ima vsak svoje izkustveno polje; ko je torej prisotna pomanjkljiva komunikacija, vsak sogovornik razume sporočilo po svoje.
Za pravilno in kvalitetno komunikacijo je najbolj odgovoren oddajnik; on je kriv, če sprejemnik ni razumel ali če ni prejel informacije. Sporočilo mora namreč biti jasno in dorečeno. Pogosto se dogaja, da povemo le “na pol” in si predstavljamo, da je druga oseba vse dojela. V tem primeru bo sporočilo zelo verjetno napačno razumljeno. (Kreganje med zakoncema lahko izvira npr. iz navidezno banalnega dogodka, npr. zato, ker je mož ženi naročil, naj “tanka”. Če tega žena ni slišala, pomeni, da je bila napaka v njegovem komuniciranju, ker ni bil dovolj jasen).
Strokovnjaki za komunikacijo so ugotovili, da h kvalitetnejšemu sporazumevanju pomaga, če uporabljamo povratno zanko (ali feedback), to je -ponovimo in povzamemo slišano ter s tem preverimo, ali smo pravilno razumeli sogovornikovo sporočilo.
Vse številne komunikacijske tehnike pa izvirajo prav iz našega odnosa, iz naših stališč, iz naše naravnanosti. Vse naše obnašanje (komunikacija) namreč izvira iz našega odnosa, je njena posledica. Če imamo kot pedagogi npr. do motečega otroka odklonilen odnos, bo temu sledilo naše odklonilno obnašanje, ki ga bo otrok gotovo zaznal.
Zelo pomembno je postavljati “mostove” do ljudi- (most je za predavateljico metafora za odnos). Ko je “most” trden, lahko prenese tudi iskrene besede, ali dobronamerno kritiko prijatelja. Take mostove moramo stalno in vedno vzpostavljati s sogovorniki. Pedagog v šoli bo imel rezultate le, če bo z motečim otrokom vzpostavljal mostove: iskal, kako bi ga valoriziral, skratka – s tem spreminjal tudi njegov odnos do šole. Starši najstnikov so odgovorni za “most”: oni ga morajo vzpostavljati s svojimi otroki.
Temelj dobrega odnosa je iskrenost, spoštovanje, zaupanje. V takem odnosu bomo poslušali mnenje, tudi če je drugačno od mojega, saj zaupamo, da je dobronamerno.
Kakšna je razlika med odnosi in vedenjem? Odnos je tisto, kar je v naši notranjosti: naša stališča, naravnanost, miselnost, ali razpoloženje.
Kar je v naši notranjosti, se zrcali v našem vedenju. Če se s kom ne strinjamo, se ne skregamo, ampak poskusimo pogledati skozi njegove /njene naočnike. Različnost nas bogati.
Moč komunikacije je ogromna, če jo znamo pravilno uporabljati. Prepričljiv je, kdor svoj odnos podpira tudi z vedenjem. Pri tem naj bi uporabljali filozofijo vrhunskih športikov: ti imajo zelo jasen cilj; obenem pa se maksimalno potrudijo in naredijo vse, da ga dosežejo!
Na vedenje lahko vplivamo kratkoročno (policaj z možnostjo, da nam da globo npr. vpliva na naše vedenje). Mnogo težje pa je vplivati na odnos: tu gre za dolgotrajno spreminjanje. Ko npr. otrokom nudimo eko- vzgojo, vplivamo na njihova stališča, na odnos do narave, na razmišljanje. Tisti, ki torej hočejo iti korak naprej, bodo začeli pri odnosih in stališčih.
Kdor hoče vplivati na odnos, pa mora delati najprej na sebi, mora biti pripravljen tudi, da kaj izboljša; tudi npr. s tem, da se izobražuje na predavanjih, kot je bilo predavanje Deželakove.
Znanstveno je dokazano, da odnos do življenja po 45 letu prinaša spremembe: ljudje, ki imajo vseskozi pozitiven odnos do življenja, ki so se veselili življenja in ga sprejeli, so pri 80 letih še vitalni in polni zanimanj. Drugi pa z negativnim odnosom le škodijo svojemu lastnemu zdravju.
Največja umetnost dobre komunikacije pa je po mnenju Deželakove v tem, da znamo narediti tako, da se drugi v naši družbi dobro počutijo (se počutijo npr. sprejete). Za to pa moramo tudi, tako v poslovnem svetu, kot tudi v medosebnih odnosih, znati prisluhniti drugim in razumeti, katere so njihove potrebe.
V takem pristopu nam lahko postane vodilo misel matere Terezije: “Jaz ne znam vsega, kar znaš ti; ti ne znaš vsega, kar znam jaz; skupaj pa lahko delava velike stvari! ”
Tudi tokrat je Društvo Finžgarjev dom posredovalo svojim obiskovalcem pozitivno misel ali vodilo: Deželakova je svoje predavanje zaključila z mislijo: zaradi vsega povedanega se imejte radi, veliko se smejte!
Zadnje predavanje v tej sezoni bo na sporedu 5. maja, ko bo predaval priljubljeni specialni pedagog Marko Juhant.
Anka Peterlin
Društvo Finžgarjev dom na Opčinah
