Dijaki so na noči klasičnih licejev v Trstu dokazali, da so antične teme še danes aktualne
Vsedržavna noč klasičnih licejev je tudi letos povezala dijake, profesorje in vse ljubitelje antičnega sveta v praznovanju dediščine nekdanjih civilizacij ter vrednot, ki jih prenašajo v sodobnost. V petek, 27. marca 2026, je tudi klasični oddelek tržaškega liceja France Prešeren znova zaživel v posebnem vzdušju znanja, umetnosti in ustvarjalnosti. Dogodek, ki poteka že dvanajsto leto zapored, je del širšega projekta, v katerem sodeluje kar 380 šol po Italiji ter več kot 30 licejev iz tujine, med njimi iz Hrvaške, Nemčije, Ukrajine in Romunije.
Večer se je začel ob 18. uri z ogledom uvodnega videoposnetka, ki ga je pripravil državni odbor. V njem je spregovoril italijanski minister za vzgojo in izobraževanje Giuseppe Valditara, ki je poudaril pomen vračanja k antičnim koreninam. Po njegovih besedah so prav vrednote, kot so ljubezen do znanja, razumevanje demokracije in spoštovanje kulturne dediščine, ključne za sodobno družbo. Poleg tega je minister Valditara omenil, da se je letos pojavila pobuda za ponovno uvedbo latinščine v nižjih srednjih šolah. Sledil je glasbeni intermezzo dijakinj klasičnega liceja, ki so s klavirjem in violino ustvarile prijetno uvodno vzdušje.
Humanitas, torej človečnost, je bila osrednja tema letošnjega dogodka, natančneje razmislek o tem, kaj danes pomeni biti človek. Dijaki so skupaj s profesorico Gustin ustvarili simbolične svečke s pozitivnimi sporočili, ki so dodatno poudarile sporočilnost večera.
Ravnateljica Loredana Guštin je v svojem nagovoru izpostavila pomen složnosti in truda, ki ga vsako leto vložijo organizatorji večera, torej dijaki in profesorji. Posebej se je zahvalila tehničnemu osebju in profesorici Lidiji Rupel, ki se po več kot tridesetih letih poučevanja latinščine in grščine letos poslavlja.
Program večera so obogatili številni glasbeni vložki, med drugim tudi izvedba angleške Take Me Home, Country Roads Johna Denverja ob petju in spremljavi kitare. Zelo uspešni sta bili tudi dramski uprizoritvi Mikenski prepir, ki jo je napisal dijak Filip in režirala profesorica Erika Fornazaric, ter drama Zadnja razstava. Igra Mikenski prepir, ki je postavljena v mitološki svet, je na izviren način prikazala zaplete v družini kralja Agamemnona. Dijaki so z igrivostjo in humorjem dokazali, da so antične teme še danes aktualne.
Sledilo je srečanje z glavno gostjo večera, pisateljico in prevajalko Mojco Petaros, ki je v pogovoru z dijaki predstavila svojo ustvarjalno pot in izdajo knjige Nočem več biti nevidna. Poudarila je pomen poguma in ustvarjanja ter izpostavila, kako je pri prevajanju pomembno razumeti pomen besedila, ne le pomena posameznih besed. Dijakom je opisala razne možnosti sodelovanja na literarnih natečajih, kot je natečaj revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce in ustvarjalke, ki je del Festivala mlade literature Urška.
Po večernem programu so se dejavnosti preselile v učilnice, kjer je ob 20.30 potekal convivium. Od 21.30 dalje so sledile raznolike delavnice: od kuhanja z žitaricami in astrologije do tkanja ter različnih latinskih in grških vsebin. Posebej zanimivi so bili grški plesi, ki so udeležence popeljali v živahno vzdušje antičnega sveta.
Dogodek se je končal ob 23.30 v veliki dvorani z glasbenim nastopom in branjem zaključne pesmi. Zaradi velikega števila obiskovalcev so nekateri program spremljali tudi prek prenosa v učilnicah, kar kaže na izjemno zanimanje za ta kulturni večer.
Noč klasikov je ponovno dokazala, da je klasični licej prostor za ustvarjalnost, medkulturnost in razmislek o temeljnih vprašanjih človeštva. V središču dogajanja so bili ravno dijaki, ki so s svojo energijo in radovednostjo pokazali, da antična dediščina še vedno živi in navdihuje.
