Ob Dnevu državnosti
V tej jasno piše, da so se na podlagi svoje pravice do samoodločbe in mednarodnega prava, na podlagi ustave dotedanje SFRJ ter ustave Republike Slovenije Slovenci na plebiscitu dne 23. decembra 1990 z absolutno večino odločili, da si za prihodnje oblikujejo samostojno in neodvisno državo.
V skladu s to odločitvijo je Skupščina Republike Slovenije na sejah vseh zborov dne 25. junija 1991 na podlagi soglasnega predloga vseh parlamentarnih strank in poslanskih skupin sprejela ustavni akt o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, piše v deklaraciji.
Republika Slovenija se je tako razglasila za samostojno in neodvisno državo in si želela, kot mednarodnopravni subjekt v polnem pomenu besede ter v skladu z načeli združevanja suverenih držav v Evropi, povezovanja z drugimi državami in postati član mednarodnih organizacij: samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije sta bili namreč pogoj za vstop v nove integracije v sklopu tedanje Jugoslavije in evropskih okvirov. Ob spoštovanju mednarodnih listin, konvencij in drugih aktov so očetje države poudarjali, da vzpostavitev samostojne in neodvisne države Republike Slovenije na podlagi pravice do samoodločbe ni uperjena zoper nikogar v Jugoslaviji ali zunaj nje. Enako pravico priznava Slovenija tudi drugim republikam ter narodom in narodnostim dosedanje Jugoslavije. Svojo pravico do suverene države in povezovanja z drugimi suverenimi državami želi uresničiti sporazumno, na miren način, s pogajanji, in dogovarjanjem, ker soglaša z zahtevami mednarodne skupnosti, da je treba prihodnja razmerja na območju dosedanje Jugoslavije vzpostaviti na demokratičen način in pri tem spoštovati nedotakljivost obstoječih zunanjih in notranjih meja.
O tem pojmu neodvisnosti je razmišljal generalni konzul Republike Slovenija v Trstu Dimitrij Rupel, ko je s priložnostnimi besedami nagovoril številne goste, predstavnike javnih in vojaških institucij ter predstavnike manjšinskih organizacij na sprejemu ob Dnevu državnosti, ki je bil v prostorih Kulturnega doma na Petroniovi ulici v ponedeljek, 25. junija. Izhajajoč iz Deklaracije, je poudaril, da neodvisnost ni to, da države živijo neodvisne druga od druge ali druga ob drugi. Prej obratno. Neodvisnost državnega osebka predpostavlja nenehno tkanje vezi s sosedi, po zgledu, ki sta mu naša matična domovina in sosednja Italija bili sposobni slediti v teh 22 letih. “Sicer v tem razmerju ni bilo vse lahko, zlasti na začetku ne”, je dejal Rupel in se spomnil nezaupanja, ki ga je bila naša komaj rojena država deležna pri tedanjem italijanskem zunanjem ministru De Michelisu. V času je Slovenija izpolnjevala svoje dolžnosti do mednarodnih partnerjev, vstopala v mednarodne organizacije in postala dejavni člen evropskih integracijskih procesov. Kot posledica vseh teh premikov se je tudi položaj naše slovenske narodne skupnosti v Italiji polagoma izboljševal. Rupel pa je seveda vzel v pretres tudi današnji čas in ni prikrival dejstva, da bodisi Slovenija bodisi Italija in ostale evproske partnerice doživljajo težaven trenutek. Verjame sicer, da se bo položaj v prihodnje izboljšal.
Upati gre, da se bo razvil pozitiven trend tudi v naši nadvse politično polarizirani in idelološko še vedno razdvojeni matični domovini. Dejstvo je, da se je občutek zgodovinskega podviga izpred dvaindvajsetih let v marsičem razvodenel. Kot je v nedavnem intervjuju za Poglede.si dejal filozof Edi Kovač, je današnji čas “trenutek nezaupanja, nedialoškosti, pa tudi odsotnosti velikih idej, velikih idealov. Slovenci smo se ponovno začeli prezirati takoj, ko so bile naše zadnje velike zgodbe končane. Ustanovitev države, vstop v Evropsko skupnost in druge pomembne mednarodne institucije … Takrat smo bili skupaj”. Po njegovem menju se sedaj obnašamo, kot da velikih slovenskih zgodb ni več. “A to ne drži. Velika zgodba je vsekakor ohranjanje slovenske države. Ljubosumno čuvanje njene neodvisnosti. Vsak je poklican k njenemu uresničevanju. Noben političen pol ni dovolj močan, da bi jo lahko uresničil sam”. To je bilo jasno že na začetku: nihče ni bil dovolj močan, da bi lahko sam vzpostavil slovensko državo. “Če hočemo ohraniti slovensko državnost, ni dovolj ena sama politična opcija. Ko bo to vstopilo v zavest ljudi, bomo vsi zahtevali dialog, spoštovanje in bomo tudi politike prisilili k skupnemu nastopu”.
Dan državnosti rojaki v matični domovini obeležujejo 25. junija, na dan, ko je pred 22 leti slovenska Skupščina sprejela temeljno Ustavno listino, Ustavni zakon in Deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije.
