O kompleksnosti družinskih odnosov
Opčine / Christian Gostečnik gost v Finžgarjevem domu
Ali se moramo v današnji družbi na novo učiti vzpostavljanja odnosov? O tem vprašanju so organizatorji iz Društva Finžgarjev dom razmišljali na tretjem predavanju iz letošnjega niza, ki je potekalo v soboto, 16. marca, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Nanj je skušal odgovoriti Christian Gostečnik, frančiškanski duhovnik ter doktor psihologije, teologije in psihoterapije. Dr. Gostečnik dela tudi kot družinski psihoterapevt in je cenjen predavatelj tako v univerzitetnem okolju kot izven njega, saj s svojim neposrednim humorjem in zanimivim slogom pripovedovanja privablja številne poslušalce.
Sobotno predavanje je zasnoval na podlagi svoje zadnje monografije Najgloblji izzivi ljubezni, v kateri se osredotoča na kompleksnost družinskih odnosov. Začel je pri odnosu med taščami in snahami, ki je že pregovorno zahteven. Da bi se izognili napetostim, naj tašče (in tasti) vzdržujejo odnos predvsem s svojim krvnim sorodnikom, sinom ali hčerjo.
V ožjem družinskem krogu pa se napetostim ni mogoče izogniti. Mož in žena se bosta zmeraj prepirala, ker sta drugačna, je poudaril dr. Gostečnik in nadaljeval, da s prepiranjem pravzaprav ni nič narobe: veliko hujše so zamere, ki vodijo v molk. “Ko se nehamo pogovarjati, je konec sveta. Tako se ne da živeti, to pomeni, da tudi Boga ni več.”
Komunikacija je za dr. Gostečnika ključna ne le med zakoncema, ampak tudi v odnosu med starši in otroki. Tako kot prejšnji predavatelj v Finžgarjevem domu, dr. Bajzek, je tudi dr. Gostečnik poudaril pomen dobrega zgleda: otroci počnejo izključno to, kar vidijo pri starših, je poudaril. Povedal je, da kot terapevt glede na obnašanje osebe, ki jo ima pred sabo, zlahka prepozna, kako so z njo ravnali doma. Za razliko od partnerja, ki si ga sami izberemo, so otroci božji dar, ki ga moramo sprejeti takšnega, kakršen je, saj bodo vsemu navkljub vse življenje ostali naši otroci. Naši otroci potrebujejo točno to, česar mi sami nismo dobili od svojih staršev, je strnil dr. Gostečnik in kot primere navedel ponos, svobodo, spoštovanje in potrpljenje.
Nazadnje je dr. Gostečnik spregovoril tudi o telesnosti. Povedal je, da je pravi čudež, kaj vse nam zmore lastno telo povedati, če ga znamo poslušati; največji čudež je telo matere, ki še pred njo začuti stisko njenega otroka – v mleku doječih mater se na primer pojavijo zdravilne snovi, ko je otrok bolan, nasprotno pa se otrok od matere ne bo nalezel, ko sama zboli. Dotaknil pa se je tudi teme spolnosti, o kateri bi se morali po njegovem mnenju več pogovarjati. “Da moški vstopi v žensko, je nekaj najlepšega in najbolj božanskega na svetu,” je dejal in v isti sapi opozoril, da se veliko mladih deklet danes ne zaveda, da mora fant vanje najprej stopiti čustveno, šele potem pa fizično. Prav zato morajo starši otrokom spregovoriti o globljem pomenu telesnosti.
Ključ do kakovostnega odnosa je, če povzamemo, predvsem komunikacija. Dokler smo živi, imamo še zmeraj priložnost, da prekinemo tišino in ponovno vzpostavimo določen odnos, je dr. Gostečnik predavanje sklenil s pozitivno mislijo.
