Novi ukrepi in okoli 7 milijard evrov za odpravo posledic novega koronavirusa!

V Sloveniji so se ljudje sprostili zaradi uspehov pri obvladovanju in zajezitvi novega koronavirusa, odziv pa je tak, da se Slovenci manj bojijo strahu in groze, ki ju je povzročil ob razglasitvi epidemije, kljub temu pa še zmeraj upoštevajo in izvajajo zaščitne in druge ukrepe zoper zlo, ki se utegne znova razširiti v okužbe in trepetanja za življenja. V novem ozračju vsaj delne sproščenosti se je velik del politikov in tako imenovane običajne javnosti začel spraševati, ali bodo ljudje lahko odšli na dopust, letni odmor, kam bi bilo najbolje
oditi in kdaj bodo meje s sosednjimi državami spet odprte za bolj ali
manj neoviran promet. Prednjačijo predlogi in zamisli z vrhov politike in iz stroke, naj bi Slovenci letošnji dopust, če le mogoče, preživeli doma, torej v Sloveniji, toda oživele so tudi tradicionalne želje po počitnicah na morju na Hrvaškem. Domnevno je na Hrvaško, kljub oviram in zapletenim postopkom pri prehajanju meje, že odšlo večje število Slovencev, resda
največ tistih, ki imajo v hrvaški Istri
počitniške hišice, popularno imenovane vikendi, in plovila. Velja upoštevati in si zapomniti tudi tisto, kar je premier Janez Janša poudaril v intervjuju za svetovno znan in pomemben medij, britanski BBC. Dejal je, da je turizem za Slovenijo zelo važna dejavnost, tudi zaradi te pomembnosti se bo turistična sezona v Sloveniji začela 1. junija. Zagotovil je, da bodo počitnice v Sloveniji varne, potekajo pa tudi pogovori o sprostitvi potovanj na mejah s Hrvaško, Avstrijo in Madžarsko. Čedalje bolj pa se kaže potreba tudi po sporazumu o ureditvi
mejnega režima in sprostitvi potovanj na meji med Slovenijo in Hrvaško. Vlada pa v vsem tem času, polnem zapletenih problemov in tudi nevarnosti, neumorno deluje in sprejema ukrepe za odpravo posledic, ki jih je virus povzročil v Sloveniji. Sprejela je že tretji sveženj zakonov in izvršilnih ukrepov za finančno in druge oblike pomoči in olajšav
vsem slojem slovenske družbe in celotnemu gospodarstvu. V vseh treh do zdaj sprejetih svežnjih zakonov in drugih ukrepov je za vse oblike in vrste pomoči in olajšav pedvidenih kar okoli 7 milijard evrov. Vlada zagotavlja, da so sredstva zagotovljena in “da denarja ne bo
zmanjkalo”. Slovenija pa upravičeno pričakuje, da bo znaten del sredstev
prispevala tudi EU, kar so v Bruslju tudi zagotovili. Premier Janez Janša je povabil tudi opozicijo, da sodeluje pri snovanju politike in programov pomoči prizadetim zaradi virusa, vendar je predsednik prejšnje vlade Marjan Šarec udeležbo in sodelovanje zavrnil. Odločil je, da bo njegova Lista Marjana Šarca sama zasnovala in uresničevala program pomoči prizadetim zaradi virusa. Stal naj bi okoli milijardo evrov, toda teh sredstev Marjan Šarec in njegovi še nimajo zagotovljenih.
Slovenska množična občila vzorno in podrobno obveščajo javnost o delovanju in nevarnostih koronavirusa, javnost tudi ozaveščajo o tej novi krizi, toda hkrati so povečala zapise in zaostrila gonjo zoper novo vlado in koalicijo. Poglavitna tarča in cilj pa je, kot sicer že dolgo časa, Janez Janša, ki da pomeni največjo nevarnost za demokracijo v Sloveniji. Mnogi se sprašujejo in ugibajo, zakaj tako kampanjo in gonjo najbolj izvajata obe osrednji televiziji, javna TV Slovenija in
komercialna POP TV. Časnikar slovenskega verskega tednika Družina Bogomir Štefanič je zapisal, “da eni v obrambo svojih koristi pozivajo k protestom, drugi v prizadevanju za skupno dobro k molitvi za domovino. Omenjeni novinar svoja razmišljanja nadaljuje v komentarju z naslovom Zgoščeni medijski čas. Piše: “Komajda pomnimo čas, v katerem bi se toliko govorilo o medijih kot zadnje tedne, ki sta jih zaznamovala covid-19 in zamenjava oblasti. Zlasti ta slednja okoliščina je poskrbela, da se je večinski del medijskega prizorišča čez noč spomnil svoje vloge neizprosnega “psa čuvaja”. Kritičnost je seveda temeljna značilnost novinarstva, pa vendar se zastavlja vprašanje o motivih za njeno stopnjevanje do razsežnosti, ki jim lahko pripišemo oznako razdiralnosti, celo hujskaštva”. Dr. Andrej Grebenc, nekdanji
svetovalec v Evropski komisiji, zdaj pa raziskovalec na ameriški univerzi Sacred Heart v zvezni državi Connecticut, je predsednika države Boruta Pahorja v javnem pismu pozval, “naj prispeva k
dezinfekciji zastrupljanja medijske scene s strani nekaterih novinarjev in politkov in s tem prispeva k ustvarjanju politične pomiritve v Sloveniji”.
Začudenje in zgražanje je povzročila odločitev državnega tožilstva, “da plakati in napisi ‘Smrt janšizmu’ ter pozivi Ludvika
Tomšiča ‘Ubi Janšo’, ne pomenijo kaznivega dejanja, ki bi ga tožilstvo preganjalo po uradni dolžnosti”. V Zboru za republiko, ki je največja organizacija civilne družbe v Sloveniji, so v odzivu na
odločitev tožilstva zapisali, “da v naši državi torej kot ustavna pravica velja poziv za usmrtitev političnih nasprotnikov, poziv h kaznivemu dejanju umora. V Zboru za republiko opozarjajo, da pri nas glede
na odločitev državnega tožilstva ni več pravne države, zato lahko sledita le še kaos in bratomorna vojna, takšnega stanja pa si v
samostojni Sloveniji ne želimo”.
Janez Janša, predsednik vlade in SDS, največje parlamentarne stranke, je
odločitev državnega tožilstva, ki jo je obrazložila vodja tega tožilstva v Ljubljani, dr. Katarina Bergant, ocenil za sramoto brez
primere.
Vlada je ustanovila Strateški svet za zmanjšanje birokracije. Nastal je
iz spoznanja in izkušenj, da je več kot 20.000 zakonov in drugih predpisov, kolikor jih je v Sloveniji, preveč. Nov organ bo vodil izvedenec za področji uprave in predpisov Ivan Simič. Za ponazoritev
dogodka spominjam, da za birokrate veljajo slabi uradniki zlasti tisti, ki se formalistično in neživljenjsko držijo predpisov.
Marijan Drobež

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme