Nova energija za revijo Primorska poje: Miran Rustja novi predsednik Zveze pevskih zborov Primorske

Jasna vizija: stabilno financiranje, pomladitev in revitalizacija revije Primorska poje 

Na izrednem občnem zboru Zveze pevskih zborov Primorske (Zveza), ki je potekal v Zeleni dvorani Večgeneracijskega centra v Postojni, so članice in člani Zveze izvolili novega predsednika za mandatno obdobje 2026–2027. Izredne volitve so bile izvedene zaradi predčasnega odstopa s funkcije dosedanje predsednice Janje Konestabo. Novi predsednik Zveze je postal Miran Rustja, priznani zborovodja, skladatelj, pesnik in predsednik Zveze kulturnih društev Nova Gorica.

Člani Zveze pevskih zborov Primorske so enoglasno podprli vizijo novega predsednika Mirana Rustjo in s tem dali skupno zavezo, da bo največja zborovska revija ostala osrednji primorski kulturni dogodek pomladi tudi v prihodnje. Hkrati je bila izražena zahvala dosedanji predsednici Janji Konestabo za njeno požrtvovalno vodenje od leta 2019 in za njen prispevek k letošnji rekordno obiskani 57. reviji Primorska poje.

Izkušen kulturni delavec na čelu Zveze

Miran Rustja, doma iz Brij na Vipavskem, že petinštirideset let vodi pevske zbore in je eden najbolj prepoznavnih zborovodij na Primorskem. Od leta 2012 je predsednik Zveze kulturnih društev Nova Gorica, je tudi član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije, nekdanji član Upravnega odbora ZPZP, skladatelj z opusom več kot petsto del ter avtor številnih pesniških zbirk in pravljic. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, med drugim zlato plaketo Janka Premrla Vojka, srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in občinsko nagrado Franceta Bevka Mestne občine Nova Gorica.

Prednostne naloge novega vodstva

V svoji predstavitvi vizije delovanja Zveze v mandatu 2026–2027 se je Miran Rustja zavzel predvsem za revitalizacijo in pomladitev revije Primorska poje, da revija ostane privlačna in sodobna tako za pevce kot za poslušalce, ter zagotovitev stabilnega financiranja, ki bo omogočilo nadaljnjo kakovostno izvedbo tradicionalne revije Primorska poje. Izpostavil je tudi pomembno sodelovanje partnerjev v soorganizaciji revije, brez katerih vsakoletna izvedba revije ne bi bila mogoča. 

Primorska poje ostaja steber primorske identitete

Primorska poje ostaja ena od globokih korenin primorskih ljudi. Pred skoraj šestimi desetletji so si pionirji zborovskega petja upali poseči v kulturni prostor z mogočno idejo – združiti primorske pevske zbore v enotnem, čezmejnem primorskem prostoru. V preteklih 57 letih je revija zrasla v največji zborovski in kulturni manifest na Primorskem. Nosilci tega manifesta so generacije Primork in Primorcev, ki z veliko entuziazma, s trdim delom, ljubeznijo in neomajno vztrajnostjo v najrazličnejših pevskih zasedbah ohranjajo živo slovensko pesem na tem delu domovine. Vsaka revija je znova izraz globoke pripadnosti maternemu jeziku, rodni zemlji in skupni zgodovini primorskega naroda, ki se je skozi stoletja upiral vsakršnim poskusom raznarodovanja in s pesmijo v srcu ohranil svojo slovensko dušo. V vsaki zapeti pesmi odzvanjajo naše korenine, naš spomin in naše upanje – dokaz, da slovenska beseda in slovenska pesem na Primorskem živita in bosta živeli tudi za prihodnje rodove.

S tem zanosom so člani Zveze na občnem zboru soglasno zavrnili predlog Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, da bi se v prihodnje revija Primorska poje izvajala bienalno, izmenjaje z območnimi zborovskimi revijami po Primorski. Zavrnili so tudi predlog JSKD glede strokovnega ocenjevanja revije, saj ima Primorska poje predstavitveni značaj in je z odprtostjo odra komplementarna območnim revijam. Slovenski kulturni prostor z ohranitvijo revije Primorska poje pridobiva pestrost programov ljubiteljske kulture in prek tradicije ohranja neprecenljivo kulturno dediščino. 

Izjava novoizvoljenega predsednika Zveze pevskih zborov Primorske Mirana Rustje: “Primorska poje ima strahovito moč in vrednost. Gre za izjemen primer, ne le v Sloveniji, pač pa tudi zunaj meja Slovenije. Glavni problem so finance, vse ostalo gre, saj smo ljudje že dokazali, da imamo voljo, vizijo in znamo delati. Zaslužimo si, da nas država ustrezno ovrednoti, nam finančno priskoči na pomoč, saj delamo za državljane, torej za vse ljudi, ki državo ustvarjamo.”