Kosovel kot glas evropske avantgarde
V Novi Gorici so pripravili večer o pesnikovi misli, umetnosti in aktualnosti njegovih opozoril
Ob stoletnici smrti Srečka Kosovela so v Novi Gorici pripravili niz dogodkov pod skupnim naslovom Človek-stroj bo uničen!, s katerimi so osvetliti pesnikovo ustvarjanje, njegovo mesto v evropskih avantgardah ter aktualnost njegovih misli danes. Program je pripravilo Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z GO! 2025 in več kulturnimi partnerji.
Dogajanje se je 27. maja začelo v Knjigarni kavarni Maks, kjer je po predstavitvi knjige Ali vi še kaj pišete? potekalo tudi predavanje literarne raziskovalke Kristine Pranjić z naslovom Srečko Kosovel med evropskimi avantgardami.
V prvem delu predavanja je raziskovalka orisala, kako so se razvijala avantgardna omrežja skozi revije, manifeste, korespondenco in mobilnost avtorjev. Namesto hierarhije med centrom in periferijo je izpostavila t. i. policentrične tokove – “omrežja z mnogimi središči”. Strokovnjakinja, ki se raziskovalno posveča umetniškim praksam 20. stoletja, je Srečka Kosovela predstavila kot izviren glas evropskega prostora, ki je s svojim razmišljanjem presegal meje časa in okolja, v katerem je ustvarjal. Povedala je, da pesnika ni mogoče enoznačno umestiti ne v ekspresionizem, futurizem, konstruktivizem ne v zenitizem: “Kosovel je avtor, ki se je do institucionalizacije programov in raznovrstnih ‘izmov’ dejansko postavljal izredno selektivno in kritično.”
V nadaljevanju je predavateljica poudarila, da je Kosovel vsekakor absorbiral in ustvarjalno preoblikoval gibanja svojega časa, zamisliti pa si ga moramo kot “samosvoje vozlišče v širšem omrežju jugoslovanske in evropske avantgarde”. Kristina Pranjić je mnenja, da moramo Kosovelovo omrežje “raztegniti tudi v njegovo pisanje o Krasu, ki ni zgolj tematski motiv, ampak postane skoraj nek etični temelj njegove pisave”. Prepričana je, da je pesnik globoko vpet v lokalni prostor, hkrati pa je odprt v omrežje, v Evropo, ki jo doživlja kot krizo.
V drugem delu je bilo predavanje še posebej posvečeno motivom krize in “koncev svetov”, ki prežemajo tudi Kosovelovo ustvarjanje. Občutek razpada Evrope, civilizacijske negotovosti, vprašanja ekologije, etike in odgovornosti umetnosti po besedah predavateljice danes odzvanjajo morda še močneje kot pred stoletjem. Predavanje je tako odprlo razmislek o tem, zakaj Kosovelovo delo ostaja izjemno aktualno tudi za sodobnega bralca.
Večerni program se je nadaljeval v EPICentru, kjer so uprizorili gledališko-poetični performans Manifest mehanikom v režiji Marka Čeha. V ospredju je bila velika mehanična lutka, ki so jo oživili Andraž Jug, Gregor Prah in Anže Zevnik, glasbeno podobo pa je ustvarjal Tomi Novak. Predstava je skozi gib, zvok in poezijo povezovala sodobne pesniške glasove Miljane Cunta, Vida Karlovška in Petre Koršič. Ustvarjalci so želeli z uprizoritvijo vzpostaviti dialog med človekom, tehnologijo in umetnostjo ter se hkrati navezati na Kosovelov nemirni in vizionarski pogled na prihodnost sveta.
