Naše duše lahko nasiti le Bog
Živimo v dveh svetovih hkrati. V vidnem svetu, ki je zaznamovan s političnimi ureditvami, našimi telesnimi in umskimi sposobnostmi, vojnami … Poleg tega sveta obstaja še nevidni svet, ki je prav tako resničen: svet naših odnosov z Bogom, Devico Marijo … Končni cilj našega življenja ni naše telesno zdravje in preživetje na tem svetu, ampak večno življenje. Potrebujemo odrešenja, in ne le zdravja in zdravstvenega varstva. Toda to stališče ne sme biti zaničevanje ter beg od telesa in tega sveta. Trudimo se tudi za telesno zdravje, za dober zdravstveni sistem, a to še ni vse! Uspeh in sreča v vidnem svetu ne zadostujeta in ne potešita človeka, ki je ustvarjen za Boga, za večnost. Vsega tega nam znanost, medicina in politika, čeprav so pomembne in potrebne, da dobro živimo tudi na tem svetu, ne morejo dati! Še manj nas lahko potešijo obljube politikov, s katerimi kupijo “mase”, ki vedno znova padejo na iste finte. Kako poceni! Prepoceni! Kako velika vera! Vera v obljube politikov, o katerih čez nekaj let ne bo vedel skoraj nihče.
Pasha in eksodus nista le zgodovina. Sta prerokba! Smisel našega življenja je v potovanju k nebeškemu Očetu, k Luči, v polnost življenja. Ta težnja se pogosto sooča z njej popolnoma nasprotnimi dejstvi vidnega sveta. Jezus velikih duhovnikov in pismoukov ni prepričal. Javno mnenje se je obrnilo proti njemu. Sodstvo pogosto ni tretja veja oblasti, kot govori teorija o demokraciji, ampak je podvrženo korupciji in zlizano s politično, finančno in medijsko močjo.
Soočamo se z grozljivo močjo zla, ki se danes skriva tudi pod plaščem demokracije. To zlo lahko poimenujemo totalitarna demokracija, nedemokratična demokracija ali demokratični totalitarizem. “Konstitucionalna demokracija”, “konvencionalna demokracija” ali “proceduralna demokracija” se sliši lepše, a ime in embalaža ne spremenita vsebine. Večina v parlamentu lahko odloči marsikaj, lahko odloča o vsem. Kot uči moderna politična filozofija, ima demos absolutno oblast in ne odgovarja nobeni višji sili, niti Bogu, še manj Cerkvi in krščanskemu moralnemu nauku. Rezultat je enak in ni razlike, če totalitarizem uvede en tiran ali večina ljudstva. Politična oblast in moč lahko uzakonita tudi zločin in odločata o tem, kdo bo živel in kdo mora umreti. “Oblast, ki ima vedno prav!”
Na zunaj je bil Jezus iz Nazareta poražen. Bil je križan in usmrčen. Da bo tako, je že vnaprej, zavedajoč se zakonitosti vidnega sveta, tudi sam napovedal. Napovedal pa je tudi, da bo tretji dan vstal. Marija iz Magdale, apostoli in množica drugih učencev so priče, da so se Jezusove napovedi uresničile. Kaj to pomeni za nas? Suveren je “Imortale Dei”, in ne ljudstvo. Za nas je dobro, da se podvržemo Božjim zakonom, ki so v skladu z našo naravo. Prepričanje, da je ljudstvo (demos) absolutni suveren, je nesprejemljiva zabloda in povsem zgrešena iluzija.
Kriza, v kateri se je znašlo človeštvo, je v prvi vrsti duhovna kriza. Dejstvo je, da “ne gre vse dobro”, da se človeške obljube ne uresničujejo, da ideologije zahajajo v diametralna nasprotja s tem, kar razglašajo. Resničnost je v nasprotju z lažmi institucij. Lažni miti so v nasprotju z razumom. Račun je visok! Pomislimo na depresijo, samomore, na razpadanje družine, na nasilje, vojne in sovraštvo med nami … Ta kriza je, če ji prisluhnemo in se zanjo zahvalimo, pravzaprav nekaj dobrega. Je znamenje, da naše duše lahko nasiti le Bog, je opomin, da hodimo po napačni poti, da je resničnost v nasprotju z našimi subjektivnimi dogmami.
Naj bo Velika noč dan hvaležnosti in veselja, da smo odrešeni!
