Na kavi s sodobnim Trstom…
Od osemsto knjig, kar jih je bilo prevedenih iz italijanščine v slovenščino v približno poltisočletnem občevanju med sosednjima narodoma, je slovenski prevajalec Vasja Bratina prevedel okrog 25 del: “To so približno trije odstotki celotnega književnega dialoga med Slovenci in Italijani”, je dejal prof. Miran Košuta na srečanju ob kavi, na katerem je bil v sredo, 15. maja 2013, gost prav izkušeni prevajalec. Kot je ugotavljal profesor slovenistike na tržaški univerzi, so srečanja z avtorji knjig pogostejša od podobnih snidenj s prevajalci, kar gotovo prikrajša občinstvo za nekatere nezanemarljive kulturne vidike.
Zato je bilo tokratno srečanje ob kavi še kako zanimivo, saj je bila iztočica pogovora med književnikoma knjiga Trieste sottosopra tržaškega avtorja Maura Covacicha, ki je ob Bratinovem prevajalskem prizadevanju v slovenščini dobila naslov Trst obrnjen na glavo. Gre za knjižno uspešnico, ki je krepko prekoračila meje naše pokrajine in si ustvarila krog bralcev tudi po Italiji, čeprav delo – kot je dejal prof. Košuta – ne sodi v vrh pisateljevega literarnega ustvarjanja. Je pa zanimiva zlasti zaradi načina, kako avtor prikazuje Trst.
Covacich namreč uvršča zalivsko mesto v razpeto dimenzijo protislovnih sil: morje in Kras, slovenska in italijanska etnična podoba, mit in resničnost. V tem “dihotomem” razmerju pisatelj izvzame mesto iz tradicionalnega čara mitičnega srednjeevropskega okolja in ga umešča v resničnost sedanje urbane danosti. Dejansko Covacich predstavlja Trst, kakršen je danes, povsem svoboden, brez ‘mitizacijskih’ operacij Claudia Magrisa in oddaljen od zapuščine njegovih literarnih veljakov – Sabe, Sveva, Joyca. Pisatelj se raje poglablja v dimenzijo rajonskih okolij (od Miramara do Sv. Sobote), v katerih tržaškost preveva v novih oblikah južnjaške in sredozemske prvinskosti. V tej luči se občutek pripadnosti geografsko zaokroženemu okolju v uživaškem slogu ‘viva l’A e po’ bom’ nikakor ne zmanjšuje, ampak se še krepi. To je očitno tudi pri avtorjevi jezikovni izbiri, saj je v knjigi prisotnih ničkoliko primerov mestnega žargona in narečnih rekel, kar je predstavljalo za Vasjo Bratino dodaten prevajalski izziv.
Prevajalec je v pogovoru s prof. Košuto občinstvu Tržaške knjigarne zaupal, da je ob prebiranju italijanskega izvirnika imel takojšnjo željo, da bi knjigo prevedel v slovenščino. “Avtor je predstavnik mlajše tržaške pisateljske sredine, ki je neobremenjena s preteklostjo in o svojem mestu zato piše z objektivnega zornega kota. V tem vidiku slovenski bralci lahko spoznajo drugačen, sodoben Trst”, je dejal Bratina. Po njegovem mnenju je osrednja poanta knjige v prepričanju, da ‘smo vsi Tržačani’ in kot taki smo edinstveni in … mednarodni. Knjiga prikazuje po mnenju Mirana Košute premik težišča tržaškosti znotraj italijanske literature, kar je očitno tudi z jezikovnega vidika. Nekdanji tržaški italijanski pisci so svojo geografsko obrobnost na vsedržavnem nivoju poskušali zamaskirati z izbranim jezikom – postajali so tako bolj 'papeški od papeža', “Covacich pa nikakor ne skriva svojega izhodišča, ki se pretvori v dodano vrednost, celo do take mere, da se še prej kot za Italijana izjavlja za Tržačana”, je ocenil prof. Košuta. Po mnenju Vasje Bratine pa je pri marsikaterem tržaškem avtorju prisotna neka slogovna sorodnost: to je zgoščenost pisanja. V tem vidiku je Covacichev slog podoben Magrisovemu. “Umberto Eco izpoveduje misel v enem odstavku, Magrisu pa zadošča en sam stavek”, je pristavil prevajalec, ki sodobno italijansko literarno sceno zelo dobro pozna.
V svoji prevajalski karieri je namreč Bratina prevajal dela Oriane Fallaci, Natalie Ginzburg, Claudia Magrisa, Roberta Saviana in Umberta Eca. Prislužil si je tudi več nagrad (naj omenimo le Sovretovo za prevod dveh romanov Umberta Eca). Bratina opremlja svoje prevode tudi z eseji in spremnimi študijami, na svoji življenjski poti pa se je ukvarjal tudi z novinarstvom. Pisal je reportaže, vodil je več tečajev za slovenske izseljence v Južni Ameriki, daljše obdobje je bil v Rimu, kjer se je naučil italijanskega jezika. Bratina, ki se ima za “podalpskega Primorca”, se je prevoda dela Maura Covacicha lotil na spodbudo prof. Marije Pirjevec, ki se ji je v Tržaški knjigarni javno zahvalil.
Pripis avtorja. V zapisu smo navedli slavno tržaško geslo ‘viva l’A e po’ bom’, v katerem je črka a zapisana z veliko začetnico. Po informacijah, ki smo jih nekoč prejeli, je pesem, v katero je ta verz vključen, nastala ob prihodu Italije v Trst. Nostalgiki avstro-ogrskega cesarstva so svoja prepričanja strnili oz. zamaskirali v tem verzu: tiskani a potemtakem pomeni preprosto Avstrija…
IG
