Na spominski svečanosti v Rižarni je prisotne nagovoril Gabrovec: “Svobodo ohranjamo z vsakdanjimi odločitvami”
Ob letošnjem dnevu osvoboditve je v Trstu in po Krasu potekalo več prireditev in slovesnosti. Ob osrednji spominski svečanosti, ki so jo kot vsako leto priredili prav na dan osvoboditve, 25. aprila, v Rižarni v Trstu, je po vaseh in v središču mesta potekal razvejan in vsebinsko bogat program. V soboto popoldne je namreč prvič zaživel sprevod po tržaških ulicah pod geslom “È festa! Je praznik!”, ki ga je pripravil Odbor 25. april ob obeležitvi tega pomembnega državnega praznika v obliki javnega povezovanja med različnimi skupnostmi.
Na sobotno spominsko svečanost ob 81. obletnici osvoboditve Italije izpod nacifašizma v Rižarni je tudi letos lahko vstopilo omejeno število ljudi, in sicer 2200, kljub temu pa se je slovesnosti udeležila le približno polovica. Slavnostna govora sta imela tržaški župan Roberto Dipiazza in devinsko-nabrežinski župan Igor Gabrovec. Po običajnem polaganju vencev je pred mikrofon prvi stopil Roberto Dipiazza. Tržaški župan je uvodoma poudaril, da je Rižarna kraj, ki simbolizira trpek spomin mesta in države, a to ni le državni spomenik, temveč kraj ohranjanja zgodovinske zavesti. Tu, kjer je brutalnost nacifašizma dosegla vrh nečlovečnosti, je potekala tragedija, ki še danes nagovarja odgovornost svobodnih ljudi. Na tem kraju, je še dodal Dipiazza, kjer so ugasnila nedolžna življenja zaradi sovraštva in nasilja, nismo poklicani le k ohranjanju spomina, temveč tudi k razumevanju, budnosti in pričevanju. Opozoril je, da ohranjanje spomina ne sme biti zgolj formalna gesta ali prazen ritual, temveč zaveza, da se kaj takega ne bo nikoli ponovilo. Spomin namreč pomeni tudi prepoznavanje sledi preteklosti v sedanjosti, četudi se pojavljajo v bolj subtilnih, a nič manj nevarnih oblikah. V nekaterih okoljih so po njegovih besedah ogroženi tudi svoboda tiska, pravica do nasprotovanja in temeljne svoboščine. Roberto Dipiazza je nagovor sklenil z mislijo, da je sožitje mogoče in da ne sme biti nikoli več sovraštva, nikoli več preganjanja in nikoli več organiziranega nasilja nad človekom.
V nadaljevanju je pred mikrofon stopil župan Občine Devin – Nabrežina Igor Gabrovec, ki je prav tako poudaril, da so se zbrali, da bi dan osvoboditve obeležili ne kot praznik, temveč kot zavezo. Dejal je, da v Rižarni tišina žrtev govori glasneje kot besede in opominja, kaj se zgodi, ko prevladata sovraštvo in nasilje ter se uničuje človeško dostojanstvo. Prav na teh krajih postane jasno, kako krhka je meja med svobodo in zatiranjem. Tudi danes številni narodi po svetu trpijo zaradi vojn, okupacij in nasilja, zato se boji za temeljne pravice, dostojanstvo, mir in priznavanje človečnosti, je še opozoril Gabrovec. Spomnil je tudi na italijansko ustavo, ki, rojena iz odporniškega gibanja, ni nevtralna, temveč temelji na zavračanju vojne, diskriminacije in avtoritarizma ter na spoštovanju enakega dostojanstva vseh. Obrnil se je tudi na mlade in jim sporočil, da 25. april ni le zgodovinski datum, temveč živa vrednota, ki se uresničuje v vsakdanjih dejanjih, in sicer z zavračanjem sovraštva, obrambo šibkejših ter prizadevanjem za resnico, pravico in mir. “Svobodo ohranjamo z vsakdanjimi odločitvami, ne s formalnimi slovesnostmi,” je poudaril Gabrovec. Sklenil je z mislijo, da moramo na tem kraju obnoviti jasno zavezo, in sicer nikoli več fašizma, diktatur, rasizma in vojn, pa tudi nikoli več brezbrižnosti.
Pred običajnimi krajšimi verskimi obredi sta spregovorila še podpredsednik tržaške sekcije VZPI Renato Kneipp in Andrea Holjar iz sindikata UIL. Svečanost se je nato sklenila s skupnimi molitvami predstavnikov vseh verskih skupnosti. Katoliško je vodil škof Henrik Trevisi, judovsko rabin Alexandre Meloni, za grško pravoslavno skupnost je molil arhimandrit Grigorij Miliaris in za srbsko pravoslavno skupnost pop Raško Radović. Svečanost je zaokrožil tradicionalni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič pod vodstvom Pie Cah.
