Kristjani in družba

N kot NOVO (1)

N kot NOVO (1)

Piše Andrej Vončina / Cerkveni in družbeni antislovar (41a)

Povsod opažamo, kako je vedno potrebno imeti, videti, slišati, povedati, pa tudi napisati, “nekaj novega”. Svet to danes potrebuje oz. naj bi potreboval. Tako se je tudi v krščanskih krogih obrnilo v isto smer in se poslužilo iste mode, da je treba povedati svetu “nekaj novega”. Seveda se je zadeva morala nekje začeti, da bi potem prišla do laikov in klerikov, torej “na teren”, če rečemo po domače. Tisti laboratoriji, v katerih je nastala težnja, so seveda teološke šole, potem pa je zadeva pronicala v miselnost kristjanov nasploh. To sem brez težave videl tudi sam, ko smo imeli srečanje našega gimnazijskega letnika, ko smo govorili, recimo, o svetem krstu, a nadaljujmo. Če smo že omenili teologijo, kaj to sploh je? Morda se to preveč razume kot neka “refleksija o Bogu”, v etimološkem pomenu, da Theos-logos pomeni ravno razprava o Bogu. Toda, kakor sem lepo povedal tudi dijakom naše škofijske gimnazije, imamo neko filozofsko teologijo, imamo pa tudi tisto pristno krščansko teologijo, ki pa je in mora biti na povsem drugačnih osnovah in na drugačni ravni. Ne gre torej za neko aktivnost naših možganov, našega razuma, temveč izvira iz nekega milostnega srečanja. Najprej so teologi postali apostoli in drugi učenci, ki so srečali Kristusa in bili po tem srečanju spremenjeni. Mnogi svetniki so prav tako v veri in Božji milosti postali teologi, pa četudi nikdar niso obiskovali univerzitetnih hodnikov, kar je ne nazadnje potrdila tudi sveta Cerkev, ko je tudi tem dodelila naslov cerkvenih učiteljev in učiteljic, pa čeprav niso bili nobeni profesorji. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

27.10.2017

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!