Modernistični roman Nož in jabolko
Devetintrideset let od prve izdaje in šest let po avtoričini smrti je Slovenska matica v Ljubljani ponatisnila modernistični roman Ivanke Hergold Nož in jabolko. Avtorica, rojena v Gradišču pri Slovenj Gradcu leta 1943, je večino življenja preživela v Trstu, kjer je tudi umrla. Leto dni po smrti je Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm priredilo simpozij v njen spomin, referati pa so izšli v zborniku, ki je bil objavljen leta 2015.
Ivanka Hergold je v osrednji Sloveniji dolgo časa veljala za pozabljeno avtorico. Zadnja leta življenja je namreč preživela v osamljenosti, na recepcijo njenega dela pa je odločilno vplivalo dejstvo, da je prihajala s kar treh periferij, in sicer ženske, koroške in tržaške. In to kljub temu, da je roman Nož in jabolko leta 1980 objavila ena osrednjih slovenskih založb, Cankarjeva, pri kateri je bil tedaj urednik Tone Pavček.
Vsebina izvirnika in ponatisa sta skoraj popolnoma enaki, k ponatisu je dodan le prispevek iz prej omenjenega zbornika izpod peresa literarnega zgodovinarja Borisa Paternuja, ki je avtoričino ustvarjalnost uokviril v razmere tedanjega časa. Tudi zunanji videz izdaj je različen. Na platnici prve se jabolko rdeče barve delno skriva v sicer zravnani potlačeni papirnati vrečki za kruh, nož pa bomo na sliki zaman iskali. Novejša izdaja pa prikazuje razrezano jabolko prav tako rdeče barve, in sicer ne na krhlje, ampak v vodoravni smeri. No, niti tu noža ni, lahko pa vidimo učinke njegovega dela na sadežu. Ozadje nove platnice sestavljajo nejasni narodni motivi, še najbolj podobni idrijskim čipkam. Če so črke prve izdaje velike in poudarjene, sta naslov in ime avtorice pri drugi zapisana čisto na malo, in sicer s pisavo, značilno za pisalni stroj, kar je verjetno aluzija na čas, ko je delo nastalo.
Kot pravi Paternu, se je modernizem v slovenski književnosti v Italiji uveljavil šele v zadnjem desetletju, in sicer z zbirko kratkih zgodb Zasilni izhodi Igorja Pisona (h kateri je treba dodati še pesniško zbirko Pesmi Marije Kostnapfel). Ivanka Hergold je dejansko predhodnica tega modernizma, saj se je njeno pripovedništvo bistveno oddaljilo od klasičnega, kakršnega poznamo pri Borisu Pahorju in Alojzu Rebuli. Ivanka Hergold pa je brez dvoma tlakovala pot tudi kasnejšim avtorjem, med katerimi prav gotovo izstopa Marko Sosič, ki mu je bila mentorica.
Zanimiv je podatek, da odlomka iz romana Nož in jabolko ne bomo našli ne v osrednjeslovenskih berilih za četrti letnik gimnazije, pa tudi ne v tistih, ki so do osamosvojitve Slovenije izhajala v Trstu. Prva izdaja berila za peti letnik višjih šol Besede naših dni Marije Cenda je namreč iz leta 1982, druga pa iz 1991. Avtorica je sicer vanj po devetih letih vnesla nekatera dopolnila, med katerimi pa Hergoldove in njenega romana še vedno ni. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
Piše Primož Sturman: Izšel je ponatis romana Ivanke Hergold