Mediti in mediti se

Jezikovnica (208)

Poletje je tu, vse okoli nas cveti in brenči. Na koncu prejšnje Jezikovnice sem se nekoliko poigrala z besedami in jo zaključila s povedjo: “Naj vam brenči, diši ali medí, vedno je sivka.” To je nekoliko predelan neuradni čebelarski pozdrav, ki se glasi: “Naj medí!” Potem ko sem ga zapisala, pa sem že pomislila, da mogoče glagol mediti ni vsesplošno poznan; kot tudi marsikomu ni znan pomen glagola “mediti se”, ki nima enakega pomena kot “mediti”. No, pa sem dobila temo za novo Jezikovnico in zdaj je pred vami.

Kot se spet lahko prepričamo v dobrem starem Slovarju slovenskega knjižnega jezika na jezikovnem portalu Fran, ima glagol mediti dva pomena: na drugem mestu je ta, ki je povezan s čebelami in čebelarjenjem. Mediti namreč pomeni ’izločati snov, iz katere delajo čebele med’. Čebelarski terminološki slovar je še natančnejši, saj ta pomen deli še na dva podpomena, in sicer: ’izločati medičino iz cvetnih in izvencvetnih medovnikov medovitih rastlin’ in pa tudi ’izločati mano na medovitih rastlinah tako, da kaparji, ušice srkajo rastlinske sokove iz sitastih cevi rastlin in jih predelujejo’. In kaj je mana ali medena rosa? ’Sladek izloček ušic, kaparjev, medečih škržatov, ki vsrkajo rastlinski sok iz sitastih cevi dreves ali drugih zelenih rastlin in ga delno predelajo’. Takšna vrsta medu se imenuje manin ali manov med, tudi manovec in medenorosni med. Manov med je gozdni med ali hojev med ’med iz mane, ki jo čebele naberejo zlasti na iglavcih ali listavcih in predelajo z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez’. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika imamo primere, da »medita ajda in akacija«, kar pomeni, da obilno cvetita in ponujata veliko čebelje paše, pa tudi, da hoja (jelka) medi, kar ne pomeni, da cveti, temveč, da gosti tiste živalice, ki srkajo njene rastlinske sokove in izločajo mano.

Ima pa glagol mediti še en pomen, ki z medom nima neposredne zveze, čeprav je etimološko seveda tudi povezan z njim (kar je medeno, je pač sladko). Mediti pomeni namreč tudi ’povzročati, da postane kaj medno, mehko’. Pridevnik “meden” je redko rabljena, zastarela sopomenka za pridevnik »mehek«. Če je sadje mehko, torej medno, sklepamo, da je tudi sladko, saj je najverjetneje zrelo. Medit je treba dati hruške, če so take stare sorte, da se umedijo, položene v mehko slamo, ali pa ko sveže prinesemo iz trgovine, kamor so prispele iz hladilnic in z drugega kontinenta in so najprej zelene in trde kot kamen, čez nekaj dni pa porumenijo in se zmehčajo, omedijo. Medijo se kakiji, ki so sprva kompaktni in neužitni, dokler niso zdrizasto umedeni in slastni, ne samo užitni. Glagol mediti pa je dobil tudi preneseni pomen: če se nekaj, kar ni sadje, medi, pomeni, da je že napol pripravljeno, vendar čaka na zadnjo obdelavo oz. dodelavo, npr. ideje se lahko medijo – najprej so zamisli, ki jim je treba domisliti načrt izvedbe ipd. Včasih se medi tudi Jezikovnica, kadar jo napišem dovolj zgodaj, da imam še čas, da jo pustim odležati, potem pa jo še enkrat preberem in odstranim napake, ki jih na začetku nisem opazila.

Pa še na nekaj vas moram opozoriti: tudi pridevnik meden ima več pomenov, odvisni so od mesta in kvalitete naglasa. Tak, ki se nanaša na med, je »medén«, npr. medeno testo. Tak, ki je zmehčan oz. goden, torej zrel, je “mêden”, npr. medna hruška. “Méden” pa je “iz medí”. “Med” namreč ni zgolj ’sladka snov, ki jo delajo čebele iz medičine ali mane’, v tem primeru je samostalnik moškega spola (tisti med), temveč je med kot samostalnik ženskega spola (tista med) tudi zastarela sopomenka za medenino, zlitino bakra in cinka, npr. medni okraski ali medna žica.

Ah, pa do medice in medičarja tokrat sploh nisem prišla …

Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.