Nogomet in nogometno prvenstvo
Tudi šport najde pot med naslove v Jezikovnici. Ne pogosto, ker to pač ni moja priljubljena tema (v nasprotju z naravo ali književnostjo), pa vendarle. Športu se je dandanes nemogoče izogniti. Ne bom razpredala o koristih ukvarjanja z rekreativnim športom, temveč o tem, da smo z novicami iz športnega sveta v medijih dobesedno “zbombardirani”, torej smo njegove tarče, tudi če o njem ne želimo vedeti ničesar. Še pri radijskih poročilih je šport na vrsti pred vremensko napovedjo, da smo torej prisiljeni, če želimo slišati vremenske podatke, prej poslušati, kaj se je dogajalo v športnem svetu. Pravim v svetu, ker šport je res svet zase, vzporeden svet, širok, vseobsegajoč. Pravijo, da se človek rad igra tudi v odrasli dobi, da mu to koristi v fizičnem in duhovnem smislu, in šport je igra.
Zame pa je šport predvsem še eno polje, kjer prihaja do jezikovne raznolikosti, če lahko tako rečem napakam, ki se pojavljajo med rabo športnih izrazov. O njih sva se pred kratkim pogovarjali z novinarko Sabino Francek Ivović v Primorskem jezikovnem kotičku oddaje Dobro jutro na TV Slovenija, ki ob petkih nastaja v koprskem regionalnem RTV-centru. Bliža se namreč svetovno nogometno prvenstvo in tisti, ki damo kaj na jezik (damo na jezik, ne dajemo na zob, šalo na stran), se bomo znova spraševali, ali se športni komentatorji držijo pravopisnih in tudi pravorečnih pravil, ko sklanjajo nogomet, poimenujejo igralce nogometa itd.
Samostalnik nogomèt je tvorjenka, vendar ima samo en naglas, to je na zadnjem zlogu v vseh sklonih. Spreminjata se kvaliteta in dolžina, saj je normirano, da je od rodilnika naprej izgovor z ozkim in dolgim e-jem, torej nogométa (podobno kot vodovóda in sprehóda ter proizvóda, čeprav je v imenovalniku vodovòd in sprehòd ter proizvòd). Napačno je: naglaševanje na prvem zlogu (nógomet) in ohranjanje širine v sklonih, ki niso imenovalnik (nogomêta). Mogoče je, da se bo sčasoma ta norma spremenila, saj raba izkazuje težnjo k širokim naglasom (nekoč so naglaševali Zémlja in študént, danes je knjižno naglaševanje: Zêmlja in študènt).
Poleg izraza za igralca nogometa moškega spola, torej nogometaša, imamo tudi igralko, to je nogometašica ali nogometašinja, nobena izbira (nogometašica ali nogometašinja) ni napačna, podobno kot dekanica, dekanja in dekanka, ki so vse ustrezne. Se mi pa zdi, da imamo več težav s košarko. A je kóšarka ali košárka, je igralec košarkáš ali košárkar? SSKJ je še dovoljeval obe naglasni mesti, torej kóšarka in košárka, po Slovenskem pravopisu 2001 pa je samo košárka. Če smo v dvomu, ali je košarkar ali košarkaš, si lahko pomagamo z naslovom mladinskega romana Primoža Suhodolčana: Košarkar naj bo, kjer je košarkar, ne košarkaš.
V tem kontekstu bi rada opozorila še na en pogosto napačno rabljen športni izraz, to je finale, ki je samostalnik moškega spola v ednini, ne pa samostalnik ženskega spola v množini, torej je prav: finale je bil, finala ni, finalu se bližamo, finale spremljamo, v finalu sta dve ekipi, s finalom se bo prvenstvo zaključilo. Narobe pa je: finale so bile, zmagali so v finalah itd. Podobni samostalniki moškega spola, ki se končujejo na e, zato nas včasih zmedejo in pomislimo na množino ženskega spola, so še druge prevzete besede (faksimile, konklave, bienale, trienale, penale). Prav o konklavu sem pisala pred dobrim letom, ko je bil konklave aktualen, letos pa je aktualen Beneški bienale – že iz imenovalnika besedne zveze, ki poimenuje to veliko razstavo sodobne likovne umetnosti, vidimo, da je samostalnik bienale moškega spola; kot tudi finale.
Lepo se imejte ob spremljanju tekem svetovnega nogometnega prvenstva, še zlasti finala – pa tudi sicer.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
