Med zaupanjem doma in povezovanjem v tujini
Teden v matični domovini
Čeprav je julij tradicionalno mesec dopustov in nekoliko bolj umirjenega političnega ritma, je bilo tudi v preteklem tednu v Sloveniji več dogodkov, ki bodo verjetno odmevali še v prihodnjih mesecih. V ospredju so bila prizadevanja za večjo transparentnost zakonodajnih postopkov in dejavna zunanja politika nove vlade.
Več pozornosti je pritegnila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je vladi, državnemu zboru in državnemu svetu poslala sistemska priporočila za večjo transparentnost zakonodajnih postopkov. Komisija opozarja, da so tako v preteklih kot tudi v aktualnih mandatih zaznali primere, ko so bili postopki sprejemanja zakonov nepregledni ali prehitri, zaradi česar se povečujejo korupcijska tveganja in zmanjšuje zaupanje javnosti.
Po mnenju KPK mora zakonodaja nastajati predvsem v javnem interesu, na podlagi strokovnih analiz, jasnih ciljev in odprte javne razprave. Komisija zato predlaga, da se redni zakonodajni postopek uporablja kot pravilo, medtem ko bi morali biti nujni in skrajšani postopki izjema. Po mnenju komisije je nujna tudi večja transparentnost pri tem, kdo in na kakšen način je sodeloval pri pripravi predlogov zakonov in dopolnil ter kdo je v zvezi s tem na odločevalce poskušal vplivati. Kot priporoča komisija, bi morali vse lobistične stike, povezane s pripravo posameznega predpisa, ažurno objavljati povsod, kjer je objavljen predlog predpisa. Vključevanje zunanjih strokovnjakov pa bi moralo potekati na podlagi jasnih in vnaprej znanih kriterijev strokovnosti, neodvisnosti in integritete. Predsednica KPK Katarina Bervar Sternad je ob predstavitvi priporočil poudarila, da transparentnost ni ovira za učinkovito odločanje, temveč njegov temelj. Senat komisije je sistemska poročila sprejel na seji prejšnji teden. Od vlade, državnega zbora in državnega sveta pa komisija pričakuje, da jo v treh mesecih obvestijo o aktivnostih oz. ukrepih, ki jih bodo izvedli.
Pomemben del tedna je zaznamovala tudi zunanja politika. Predsednik vlade Janez Janša se je udeležil srečanja t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji razpravljali predvsem o nadaljnji podpori Ukrajini in prihodnji evropski varnostni arhitekturi. Na srečanju so bili voditelji EU in Nata ter najmanj 25 predsednikov držav in vlad. Skupino sta ustanovila Pariz in London, da bi Kijevu zagotovila vojaško podporo in varnostna jamstva.
Po srečanju je premier poudaril, da Slovenija ostaja trdna podpornica ukrajinske neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti. Ob tem je zagotovil, da bo država še naprej podpirala skupna prizadevanja evropskih partneric za politično, gospodarsko in varnostno pomoč Ukrajini. Janša je ugotovil okrepitev pripravljenosti na pomoč tej državi, a obžaloval, da se to ni zgodilo že prej, češ da bi bila v tem primeru vojna že končana. “Gremo v pravo smer, vprašanje je le, ali smo dovolj hitri,” je objavil na X.
Pomemben zunanjepolitični dogodek je bilo tudi srečanje slovenskega ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja z italijanskim podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Antoniom Tajanijem. Ministra sta poudarila dobre sosedske odnose med državama ter razpravljala o širitvi Evropske unije, razmerah na Zahodnem Balkanu, podpori Ukrajini in drugih aktualnih evropskih vprašanjih. “Slovenija in Italija sta zavezani odprtemu dialogu, medsebojnemu zaupanju in tesnemu sodelovanju. Prav dobri sosedski odnosi so temelj stabilnosti v naši regiji in pomemben dejavnik pri oblikovanju skupne evropske prihodnosti,” je med drugim dejal minister Kajzer za STA in poudaril, da sodelovanje držav temelji na številnih skupnih interesih, pri čemer “skupaj dosegamo konkretne in dolgoročne rezultate, tudi na področju gospodarskega sodelovanja”.
Posebej pomembna za naše kraje pa je njuna napoved, da bosta kmalu pripravila dvostransko srečanje na meji med Novo Gorico in Gorico. Takšno srečanje bi bilo simbolna potrditev tesnega sodelovanja med državama ter priznanje čezmejnemu prostoru, ki ga povezujejo skupna zgodovina, gospodarske vezi in številni vsakodnevni stiki prebivalcev.
