Med uslugami in pravicami
Potem ko je italijanski parlament pospravil nov volilni zakon dokončno pod streho in je druga različica Rosatelluma postala del italijanske pravne in politične ureditve, je tudi v naši narodni skupnosti ponovno zaživela javna razprava o zastopstvu v izvoljenih organih. K temu je seveda pripomoglo več okoliščin. V naslednjih nekaj mesecih bomo namreč v naši deželi poklicani k odločanju o obnovi dveh pomembnih institucionalnih teles. (Najverjetneje) v začetku marca bodo najprej na vrsti parlamentarne volitve, le dobra dva meseca kasneje pa bomo obnavljali tudi deželni svet. Predvsem v luči parlamentarnih volitev lahko dalje razumemo tudi zaveze, ki jih v povezavi s slovensko manjšino v zadnjih tednih jemljejo celo najvidnejši predstavniki italijanskega političnega in institucionalnega vrha. V mislih imam v prvi vrsti dva dogodka, ki sta prejšnji teden zaznamovala manjšinski vsakdanjik.
Predvolilno zanimanje za Slovence
Začnimo s prvim. 8. novembra se je vsedržavni tajnik Demokratske stranke Matteo Renzi v sklopu svojega predvolilnega popotovanja z vlakom po vseh italijanskih deželah ustavil v Trstu. Srečal se je tudi s predstavniki slovenske manjšine. Glavna tema pogovora je bila seveda uresničitev določil, ki jih prinaša Rosatellum bis v zvezi s slovensko narodno skupnostjo. Za kaj pravzaprav gre? Novi volilni zakon se sklicuje na 26. člen zaščitnega zakona 38/01, ki govori o olajšanem zastopstvu naše narodne skupnosti, in narekuje organu, ki je zadolžen za implementacijo volilnega zakona, naj ta določila spoštuje. Renzi se je med pogovorom s predstavniki naše narodne skupnosti obvezal, da bo Demokratska stranka zagotovila slovenskemu predstavniku mesto v parlamentu tudi v novem sklicu. Obvezo lahko beremo v smislu zagotovitve izvoljivega mesta na listi DS. Za podrobnejše opredelitve te zaveze in za pogajanja na terenu je prvi človek Demokratske stranke zadolžil tržaškega poslanca Ettoreja Rosata, po katerem nosi ime volilni zakon.
Drugi pomemben dogodek je bil le dan za Renzijevim obiskom v Trstu. Z institucionalnega vidika je šlo celo za pomembnejše srečanje, ki bi lahko imelo dolgoročnejše učinke. V Rimu sta se na Farnesini srečala slovenski zunanji minister Karel Erjavec in njegov italijanski kolega Angelino Alfano. S političnega vidika je pomembno omeniti, da je bila glavna točka na dnevnem redu prav vprašanje zastopstva slovenske narodne skupnosti v italijanskem parlamentu. To je postalo med drugim očitno na tiskovni konferenci po srečanju, ki je trajalo dobrih 45 minut. Minister Alfano, ki je kot gostitelj prvi prevzel besedo, je dejal, da je šlo za zelo bogato srečanje, ki se je sklenilo s podpisom pomembnega svežnja dokumentov. Če diplomatskemu leporečju odstranimo politični besednjak, lahko iz Alfanovega posega pred novinarji vseeno izluščimo osrednjo ugotovitev. Italijanski zunanji minister se je v komentarju glede srečanja z Erjavcem skoraj v celoti zaustavil pri vprašanjih, ki zadevajo našo narodno skupnost. Dejal je, da je pri vprašanju podpore olajšanemu zastopstvu šlo za vzajemno uslugo, pri kateri je Slovenija podprla kandidaturo Milana za novi sedež Evropske agencije za zdravila (doslej je bil to London, ki pa se mora agenciji odreči zaradi brexita). Poleg tega je Alfana še dopolnil Erjavec, sta se sogovornika pogovarjala še o kopici vprašanj v zvezi z našo narodno skupnostjo. Na mizi je bilo dokončno vračanje Narodnega doma v ulici Filzi, do česar naj bi najkasneje prišlo ob 100-letnici požiga, leta 2020 (takšno je vsaj Erjavčevo upanje). Ministra sta se dalje zavzela še za odstranitev motenj radijskih frekvenc in ustanovitev novega delovnega telesa v zvezi z vprašanjem o umetniških delih, arhivih in katastrskih knjigah. A vrnimo se še za trenutek k Alfanovim besedam v zvezi z zastopstvom slovenske manjšine v parlamentu. Dejal je, da bo vlada poskrbela za uresničitev in implementacijo volilnega zakona z določili v korist slovenske narodne skupnosti. Na vprašanje, ali to pomeni, da bo volilno okrožje za slovensko manjšino (vlada ima pooblastila za njegovo zarisovanje) res ustrezalo realnim pogojem (in številkam), ki bi omogočili izvolitev, je Alfano dejal: “Določila zakona niso privilegiji, ki jih ponujamo slovenski manjšini. Gre za zakonske obveznosti, ki jih bo upoštevala najprej vlada in posledično tudi, kdor bo v tem okviru zadolžen za zarisovanje okrožij”.
Renzi ali Alfano?
Ob vsem tem velja izraziti nekaj pomislekov. (…)
Cel zapis v tiskani izdjai
kil
