Križev pot človeštva 2023
Križ – znamenje trpljenja in ljubezni Boga in Človeka (1)
Uvod
O, pridite, stvari,
kaj, glejte, se godi:
edini Božji Sin
strašno za nas trpi.
Smisel trpljenja in ljubezni
Ljubezen in trpljenje ne moreta drug brez drugega. Skozi vso zgodovino človeštva se srečujeta. Ljubezen in sovraštvo si stojita nasproti. Težko verjamemo, da sta par. Pa vendar pričujeta, vabita k razločevanju.
Prav razločevanje je naloga vsakega kristjana, saj je križ skrivnost, ki si jo danes v svetu razlagamo različno.
Papež Frančišek nas vabi, da si prizadevamo za konkretne rešitve.
Nasproti si stojita bolezen in zdravje, starost in mladost, nemoč in moč, pohlep in delitev, vojna in mir. Vse to in še marsikaj ima skupni imenovalec: smrt in življenje.
Nebeški Oče! Danes hočemo skupaj s tvojim Sinom stopati po križevem potu. Svetega Duha prosimo, da nam razsvetli misli in srca, da bomo začutili resnične nadloge človeštva in vsak po svoji moči tudi pripomogli, da na koncu zmaga ljubezen.
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas.
Prva postaja: PILAT OBSODI JEZUSA NA SMRT
Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.
Pravičnost in mir
“Pilat je rekel Judom: ‘Poglejte, to je vaš kralj!’ Oni pa so zavpili: ‘Proč, proč, križaj ga!’” (Jn 19,14b)
Pilat je poslušal glas ulice, si umil roke in sodil, obsodil na smrt nedolžnega človeka – Boga.
Po rimskih zakonih bi Jezus že takrat imel pravico do zagovornika, kot ga imajo ljudje danes, tudi zato, da se prepreči krivica. Vendar so se učenci razbežali, celo zatajili Jezusa, pravičniki pa so molčali. Kristjani! Pomislimo na svoje reakcije, saj se tudi mi prevečkrat umaknemo, ko krivo govorijo o naši sestri ali bratu, prijatelju, dobrotniku. Pritrjujemo medijem, glasu ljudstva in se nad čim celo naslajamo.
Koliko podtikanj in grdih besed so deležni Cerkev, duhovniki, verniki, ljudje, ki so nam še včeraj delali dobro. Mi pa molčimo, obsojamo in vpijemo: “Križaj ga!”
Ljubimo svoje bližnje, poslušajmo svojo vest in bodimo pogumni zagovorniki resnice – ene in edine!
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas.
Druga postaja: JEZUSU NALOŽIJO KRIŽ
Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.
Dostojanstvo
“Ko so vojaki nehali Jezusa zasmehovati, so mu slekli plašč in ga oblekli v njegovo obleko ter ga odvedli, da bi ga križali.” (Mt 27,31)
Križ je naložen vsakomur. Kakšen je lažji, drugi težji. Rečeno je, da je za vsakega narejen po meri, torej ga nosimo, ker zmoremo.
Še vedno so med nami ljudje, ki v naši družbi nosijo veliko križev. Nekateri so lažji, drugi bolj grenki in težji. Nespoštovanje človeškega dostojanstva, predvsem žensk, je velika rana naše družbe. Za zaprtimi vrati domov se odvija trpljenje zaradi nasilja, večinoma nad ženskami in otroki. V trgovini z ljudmi so prav ženske najpogosteje predmet izživljanja, izkoriščanja, ponižanja.
Veliko je zgodb o podobnem trpljenju. Ustanovili smo varne hiše in materinske domove, kar je prav. Treba pa se je usmeriti tudi v preprečevanje nasilja, da ženam in otrokom ne bo treba zapuščati doma in še poglabljati stiske.
Čas je, da razmislimo o osnovnih vzrokih, o novodobnih vojakih, ki slačijo plašče dostojanstva in nalagajo križe na rame.
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas.
Tretja postaja: JEZUS PADE PRVIČ POD KRIŽEM
Molimo Te, Kristus, in
Te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.
Kultura odnosov
Iz knjige preroka Izaija:
“V resnici pa je nosil naše trpljenje, naložil si je naše bolečine. Mi pa smo ga imeli za zadetega, udarjenega od Boga in ponižanega.” (Iz 53,4)
Prostitucija je z zakonom prepovedana. Križe in bolečine njenih posledic nosijo dekleta, kazen zanjo pa zvodniki, kar je tudi prav. Hote ali nehote pa pozabljamo, da so največji križ tisti, ki si z denarjem kupujejo ljubezen, ki se bahajo, da lahko z denarjem plačujejo ponižanje drugega človeka. V zadnjem času se tovrstnim storitvam pridružujejo še hujše: droge, ki zadenejo dekleta in fante in žal tudi otroke, ko nevede stopijo na pot ponižanja. Nekaterim se uspe iztrgati iz obroča grdobije, drugi zdrsnejo še globje.
Človek! Spoznaj, da so prav ti, neštetokrat ponižani in zlorabljeni, potrebni usmiljene roke Boga in človeka. Ne skomignimo z rameni, ne recimo, da se to nas ne tiče. Že ko prvič padejo pod križem, je naša dolžnost, da jim pomagamo vstati.
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas.
Četrta postaja: JEZUS SREČA SVOJO ŽALOSTNO MATER
Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.
Skrb in bolečina
Iz evangelija po Luku:
“Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: ‘Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje – pa tudi tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.’” (Lk 2,34-35)
Marija je ponižno sprejela besede angela in vse, kar ji je napovedal starček Simeon, in to ohranila v svojem srcu. Kljub temu je presunjena spremljala sina na križevem potu. Tudi otroci današnjega časa doživljajo padce in vstajenje. Tudi njihove matere dan za dnem prebada meč skrbi in bolečin. Za mnoge matere se Kalvarija začne, takoj ko začutijo, da nosijo otroka, ki želi dihati, ljubiti, živeti. Vse prevečkrat se tem materam vsiljuje in šepeta misel, da so one same edine poklicane in odgovorne za odločitev o življenju ali smrti teh malih bitjec. Očetje teh otrok žal pred zakonom nimajo besede. Morda sploh nimajo notranje moči ali razvite odgovornosti, da bi otroka zavarovali.
Gospod, prebudi našo brezbrižnost. Prebudi medicinsko osebje, žene in može, da bodo v blagor Cerkve in naroda ostali odprti za življenje. Daj materam močno vero in ljubezen, ki jo zmore le nežno materino srce.
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas.
Peta postaja: SIMON POMAGA JEZUSU NOSITI KRIŽ
Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.
Pomoč
Iz evangelija po Luku:
“Ko so ga odvedli, so prijeli nekega Simona iz Cirene, ki je prihajal s polja, in mu naložili križ, da ga je nesel za Jezusom.” (Lk 23,26)
Simon ni bil Jezusov učenec. Bil je človek, ki je šel mimo, in je prisilno, neprostovoljno moral priti na pomoč. Ni se ponujal, ni se branil, ponižno je sprejel križ, ki ga je zaznamoval.
Ko trpljenje potrka na vrata, spoznamo, da smo brez dobrih ljudi nebogljeni in sami. Po dveh letih zdravljenja v bolnišnicah spoznavam, da so še na svetu Simoni, ki pomagajo iz dolžnosti in ljubezni do bližnjega. Vsa nemočna in nebogljena ženica na sosednji postelji je spraševala zdravnika, kaj jo čaka. Lahko bi odgovoril na kratko in odvihral, vendar ni. Usedel se je poleg nje, jo pobožal po glavi in jo spoštljivo tolažil. Vprašala sem ga, kako to zmore, in mi je odgovoril: “Ko srčnosti in usmiljenja ne bom več čutil, si bom poiskal drugo delo.”
Gospod! Saj vidiš, da smo prišli v čase, ko smo prisiljeni ceniti človeka po plačilnih razredih, in ne po dobroti srca. Naj bo Simon iz Cirene zgled vsem, ki skrbijo za bolne, ostarele in invalide.
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas.
Šesta postaja: VERONIKA OBRIŠE JEZUSU OBRAZ
Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.
Sočutje
Iz knjige preroka Izaija:
“Ni imel podobe ne lepote, da bi ga hoteli videti, ne zunanjosti, da bi si ga želeli. Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi, mož bolečin, izkušen v trpljenju, kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz, preziran.” (Iz 53,2-3)
Ob Jezusovi poti na Kalvarijo se pojavi Veronika, žena, za katero ni prej slišal nihče. V izmaličenem Jezusovem obrazu Veronika prepozna ljubezen. Ni se bala množice, pogumno je pristopila in Jezusu obrisala obraz. Tudi Jezus je v hipu vedel, da je ta žena polna sočutja, in ji v prtu pustil odtis svojega obraza za spomin. To je opomin sodobnemu svetu, ki želi bolečino in trpljenje izbrisati iz svoje srede. Izmislili so si evtanazijo. Še več: ker sami ne bi hoteli odtisa trpljenja, bi to nizkotno dejanje “iz sočutja” naložili kar zdravnikom. Ljudi, ki jih Hipokratova prisega zavezuje k reševanju življenja, bi tako spremenili v najete morilce.
Gospod! Tudi Ti vidiš veliko trpljenja in poslušaš prošnje, naj se trpljenje vsakega človeka konča po tvoji volji. Preplašen in opravičujoč pogled ostarelih, bolnih, invalidov, ki čutijo, da so v breme, pusti odtis, ne na Veronikinem prtu, temveč v srcu in duši svojcev, medicinskega osebja, vseh nas.
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas.
Sedma postaja: JEZUS PADE DRUGIČ POD KRIŽEM
Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.
Vsi pademo
Iz knjige preroka Izaija:
“Bil je ranjen zaradi naših grehov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni. (Iz 53,5)
Sprejel si ponižanje, saj si padel vpričo vseh. Nekaterim si se smilil, večina pa se je naslajala nad tvojim padcem in si izmišljala zgodbe, za katere nihče ne ve, ali so resnične.
Vedno znova smo priče medijski gonji proti ljudem v javnih službah, v politiki, na vidnih mestih ali v službi oznanjevanja Božje besede. Podobno, le v manjšem krogu, se dogaja v službah in v zaselkih. Ne glede na to, ali so novice resnične ali ne, pozabljamo na evangeljsko opozorilo:
“Ne obsojajte in ne boste obsojeni, oproščajte in boste oproščeni!” (Lk 7,37).
Jezus, le Ti, ki si izkusil zasmehovanje svojih rojakov, razumeš, kako lahko je pasti, in tudi, kako težko se je pobrati iz blata. Kar naenkrat zmanjka roka, ki bi Ti pomagala.
Gospod! Ti si sprejel ponižanje, ko si padel pred očmi vseh. Nočemo Te gledati v blatu, zato obraz obračamo proč.
Daj nam, da se bomo zavedali tudi svojih grehov, da bomo sredi lastne bolečine razumeli ali vsaj molčali. Daj vsej svoji Cerkvi, da se bo zavedala trpljenja svojih preskušanih sester in bratov.
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas.
Osma postaja: JEZUS NAGOVORI JERUZALEMSKE ŽENE
Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.
Ker si s svojim križem svet odrešil.
Trpljenje družin
Iz evangelija po Luku:
“Za njim je šla velika množica ljudstva, tudi žená, ki so se tolkle po prsih in ga objokovale. Jezus pa se je obrnil k njim in rekel:
Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki! Glejte, prišli bodo dnevi, ko porečejo: ‘Blagor nerodovitnim in telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile!’” (Lk 23,27-31)
Te besede so namenjene ženskam, materam skozi vso zgodovino. Naše matere, ki so okusile trpljenje vojne, so večkrat rekle: “Če bi bile ženske poveljnice, v vojnah ne bi bilo toliko mrtvih, saj le one vedo, koliko trpljenja je pri porodu in vzgoji otroka.” Jezus je ob pogledu na objokane žene povedal prav to, kar se danes dogaja. Kruta je beseda “blagor nerodovitnim”, vendar se prav v današnjih časih družine ne odločajo za otroke. Ni le vojna, prišli so dnevi, ko otroci in mladi umirajo na obroke: pred rojstvom, v otroštvu zaradi lakote, v mladosti zaradi zasvojenosti in zlorab. Tako ostane za rodovitno življenje bore malo.
Gospod, prosimo Te, s križa poglej na naše družine. Daj poguma materam in očetom, da bodo upanje, zelenje ob lesu križa.
Usmili se nas, o Gospod.
Usmili se nas.
/ dalje
