Kompromis za obstoj, naložba za prihodnost

Piše: Katja Ferletič

Naši otroci že skoraj dva tedna ponovno sedijo v šolskih klopeh. Novo šolsko leto prinaša s seboj nove izzive in stare težave, o katerih moramo kot člani slovenske skupnosti v Italiji resno razmišljati. Opazovati moramo dinamiko vpisov v naše šole, saj jasno prikazuje ne samo razvoj slovenskega šolstva, ampak tudi zdravje naše družbe. Nekatere šole so letos doživele porast, druge rahel padec, priznati pa moramo, da se že dalj časa soočamo s splošno zaskrbljujočim osipom vpisov, kar je posledica negativnih demografskih trendov v državi nasploh in seveda tudi v naši skupnosti. Zaskrbljeni smo, saj nam v bližnji prihodnosti baje preti nevarnost ukinjanja ravnateljstev in zapiranja slovenskih šol.

Mnenja o številu mladih in odraslih pripadnikov manjšine niso enotna, na to se ne bom osredotočila; ko govorimo o šolstvu, pa moramo nujno obravnavati številčnost vpisov in tudi etnično sliko naše šole, torej demografski padec na eni strani, vprašanje identitete otrok ter integracije oz. nevarnosti raznarodovanja na drugi. V naših šolah je namreč vedno več vpisov otrok iz t. i. mešanih družin in iz tistih, ki so v zadnjih desetletjih ponovno odkrili svoje slovenske korenine, slovenskega jezika pa ne obvladajo. Naše šole so odprte vsem otrokom, ne glede na njihovo etnično, narodnostno pripadnost, zaradi tega pa se morajo vzgojitelji prav gotovo zelo truditi, da zagotovijo podporo vsem – to vključuje prilagajanje učnega načrta in nudenje dodatne pomoči pri učenju jezika.

Izobraževanje v slovenskih šolah lahko prispeva k medkulturnemu razumevanju in spodbuja dialog med manjšino in večinskim narodom. Za večino italijansko govorečega prebivalstva ostaja poznavanje našega jezika, jezika “drugega”, nepremostljiva ovira, vsaj “pasivno” poznavanje pa gotovo prispeva k medsebojnemu razumevanju in sprejemanju. V glavnem sta učenje dveh jezikov in spoznavanje dveh kultur razlog za vpis v slovenske šole otrok iz neslovenskih družin, kljub temu pa imamo na naših šolah osip vpisov že iz vrtca na osnovno šolo, največji pa je v zadnji fazi šolanja, na prehodu z nižje na višjo srednjo šolo. Slovenske šole zapuščajo predvsem otroci iz mešanih oz. povsem italijansko govorečih družin. Tudi zanje se moramo boriti, za vsakega otroka, za vsako številko!

Slovenci v Italiji priliv otrok iz jezikovno mešanih in neslovenskih družin v naše šole doživljamo z različnimi občutki. Zavedamo se, da je vsaka šola in vsak razred pomemben, skrbi pa nas nižanje ravni znanja slovenskega jezika med učenci in dijaki, postavljamo si vprašanje kakovosti naše šolske ponudbe. Sprašujemo se, kako naprej, kako obstati, če je rešitev v vključevanju ali v zavračanju.

Odgovora na ta vpašanja še nismo našli, vemo pa, da želimo ostati razvita skupnost, ohranjati svoj človeški potencial, želimo uživati in razvijati svoj jezik in svojo kulturo. Vedno manj nas je, vendar ne smemo se predati! Družine moramo spodbujati medgeneracijski prenos jezika in kulture, boriti se moramo proti raznarodovanju naše manjšine in v skupnosti odločati složno. Brez slovenskih ljudi in ljudi, ki slovenstvo spoznavajo in se ga naučijo ljubiti, se bo naš prostor še naprej praznil. Na našo prihodnost moramo kljub vsemu zreti z optimizmom. Staviti moramo na naše otroke, zaupati vzgojiteljem, podpirati našo šolo!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme