Kdo bo novi državni poglavar, ostaja negotovo

V Sloveniji se ob prazniku Vseh svetih, ki ima uradno ime Dan spomina na mrtve, bolj spominjajo rajnih in razmišljajo o življenju in smrti, dveh danostih, ki bi morali odločati o naših ravnanjih in vsebini človekovega bivanja, kot pa se ukvarjajo z razmerami in politiko v državi. Vendar bo umirjenost duhov in besednjaka trajala malo časa, saj postaja pritisk krize na javno mnenje in tudi na vsakega posameznika čedalje večji. Kljub vsemu dogajanju pa izhoda iz težav in vsestranske krize, ki so državo pahnili v obup in malodušje, še ni zanesljivo videti.
Zdaj na različnih ravneh potekajo dogodki, ki se zdijo samostojni in med seboj neodvisni, vendar pa bi po nekaterih analizah sodeč, lahko imeli skupno izhodišče in cilj. Ta pa je odstranitev sedanje oblasti pod vodstvom Janeza Janše. Kandidati za novega predsednika države, dr. Danilo Türk, Borut Pahor in dr. Milan Zver, v soočanjih pred očmi javnosti uporabljajo spoštljiv besednjak, leporečje, ki je morda samo za kratek čas zamenjalo sovražni govor, tako značilen za slovenske razmere in politiko. Toda vsi trije ugledneži, kandidati za najvišji položaj v državi, ostajajo trdno pri svojih stališčih in programih. Sedanji državni poglavar dr. Danilo Türk se kaže kot edino usposobljen in pristojen razsodnik in ocenjevalec razmer in procesov v družbi in državi, pri čemer pa mu ne uspeva prikriti svojega nasprotovanja, občasno tudi nestrpnosti do sedanje oblasti, vlade torej, in zlasti do Janeza Janše. V svojem volilnem glasilu, izdanem pod geslom Za skupno dobro, je zapisal, “da imajo državljanke in državljani Slovenije pravico do kompetentne vlade”, kar je mogoče razumeti tako, da sedanja vlada ni pristojna, utemeljena in moralna. Še zmeraj ostajajo nejasni razlogi, zakaj je dr. Danilo Türk zavrnil imenovanje dr. Dimitrija Rupla, skupaj z Milanom Kučanom in Lojzetom Peterletom sooblikovalca slovenske diplomacije, za veleposlanika v Avstriji in ga potem odstranil iz slovenske diplomacije. Predsedniško kandidaturo sedanjega državnega poglavarja kritično obravnavajo tudi avtorji zapisov v slovenskem katoliškem tedniku Družina. Bogomir Štefanič je tako zapisal, “da se za volilnim geslom Za skupno dobro, kot ga je v svojem mandatu pojmoval in uresničeval dr. Danilo Türk, skrivajo zelo pritlehni interesi družbenopolitičnih elit, ki želijo “od tod do večnosti” ostati pri državnem koritu”. Posredujemo še prepričanje ekonomista Stanislava Kovača, objavljeno v časniku Finance. Po njegovem “nas bo dr. Danilo Türk v primeru, da bo ponovno izvoljen, s svojim obujanjem totalitarne zgodovine še bolj vrnil v preteklost, nas brutalno razdelil in povsem zatrl razvoj Slovenije v normalno demokratično državo”.
Precej odmeven in v delu javnosti tudi prepričljiv je predsedniški kandidat Borut Pahor. Odlikuje ga lep in bogat jezik, ki ga uporablja in z njim prepričuje volivce. Opozarja na nujnost dogovora vseh političnih strank, v razponu, ki sega od Janeza Janše do Zorana Jankovića, o skupnem premagovanju krize in ohranitvi suverenosti države. Kakšen bo odziv volivcev na dramatična opozorila Boruta Pahorja, je težko predvideti, tudi zato, ker ga njegova lastna stranka Socialnih demokratov ne podpira dovolj in odločneje.
Samozavestno, prepričljivo in uspešno vodi svojo predsedniško kampanjo dr. Milan Zver, kandidat Janševe SDS in Nove Slovenije, krščanske in ljudske stranke. Podpira ga tudi predstavnik Sveta slovenskih organizacij oziroma stranke Slovenska skupnost, dr. Damjan Terpin iz Gorice. Pomenljiva je podpora, ki jo je dr. Milanu Zveru zagotovil akademik in pisatelj Drago Jančar. Ob tem je zapisal tole: “Človek bi pričakoval, da se bodo na slehernih volitvah v Sloveniji vsi kandidati, ki si želijo pridobiti naklonjenost volivcev, sklicevali na svobodomiselno politično in intelektualno izročilo dr. Jožeta Pučnika. V središču vrenja, ki smo mu bili priča, in udeleženci tveganih odločitev o našem narodu in njegovi usodi je stal ta izjemni človek, mislec, upornik in osrednja osebnost pri snovanju slovenske države in demokracije. Vidim pa, da se ob sedanjih predsedniških volitvah na dr. Jožeta Pučnika sklicuje samo dr. Milan Zver”. Pri ocenjevanju dosedanje predsedniške kampanje, ki so jo nekateri poskušali primerjati s soočanjem med kandidatoma za novega predsednika ZDA, kaže upoštevati, da so nekateri časnikarji, ki so v naših medijih vodili soočanja kandidatov za predsedniško funkcijo, privrženci leve politične opcije in očitno zato zlasti dr. Danilu Türku niso postavljali neljubih vprašanj.
Sočasno z dogajanji v kampanji za volitve novega predsednika države pa naraščajo pritiski na vlado, njeno politiko in nasploh na njeno celotno usmeritev in delovanje. V obdobju, ko vlada pripravlja reforme, se o njih pogaja s sindikati, se poskuša sporazumeti z opozicijskama strankama in pri tem tudi popušča, osrednja sindikalna centrala, to sta Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija sindikatov javnega sektorja, zoper vlado napovedujeta demonstracije, proteste in morda celo generalno stavko, ki bi jih uprizorili v mesecu novembru. Dogodke “na ulicah” utemeljujeta Dušan Semolič in Branimir Štrukelj, najbolj znana politika leve politične opredelitve v slovenskem sindikalnem gibanju. Pobudnikom in organizatorjem se je nemudoma pridružil Zoran Janković, predsednik opozicijske stranke Pozitivna Slovenija, ki je Janeza Janšo pozval, naj odstopi s položaja predsednika vlade. Premier ga je ponovno zavrnil. Za ponazoritev vzdušja in razmer, ki so nastali ob vsem, kar se dogaja in napoveduje v Sloveniji, citirajmo mnenje Mitje Urbanca, predsednika študentske organizacije Slovenije. Zatrjuje, “da Slovenci kot narod nikoli nismo bili pretirano glasni, šli na ulice in si skušali tako zagotoviti svoje pravice. Večina ljudi se bori za svoje preživetje, ni pa složnosti, da bi z nekimi demonstracijami opozorili na težave in dosegli svoje cilje”.
Marijan Drobež

V predsedniški kampanji veliko leporečja

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme