Kalabrija, dežela sonca, morja in gora

Člani društva Rupa-Peč so raziskovali lepote Kalabrije in Eolskih otokov ter ob zgodovinskih mestih, slikovitih vaseh in vulkanih doživeli pravo mediteransko pravljico

Člani društva Rupa-Peč vsako leto načrtujejo zanimiva potovanja. Cela desetletja je bil njihov pobudnik in gonilo Ivo Kovic z ženo Jožico. Čeprav se že nekaj let ne moreta udeležiti potovanj, poskrbita, da se izletniki nanju spomnijo, ker še vedno pripravljata dobro pijačo in jedačo za prvi dan na poti. Dobro ju sicer nadomeščata hčerka Nadja in mož Jožko, ki mu je pri srcu, da so dobra volja, veselje in petje vedno prisotni. Za organizacijo in potek potovanja že več kot 30 let skrbita potovalna agencija Caliba s sedežem v Vicenzi in njihova izredna turistična vodnica Patricia, ki se je res ne naveličaš poslušati. Zna namreč zelo strnjeno prikazati posebnosti vsakega kraja z morfološke, zgodovinske in socialne plati. Na potovanju z naslovom Lepote Kalabrije in Eolskih otokov se je izletnikom z Goriškega pridružila skupina iz Veneta. Družba je bila torej mešana in vse prej kot dolgočasna. Stkala so se prijateljstva in zanimanje tudi za naše kraje in Slovenijo.

Čeprav je bila pot dolga, ni bila prenaporna, saj smo se vozili v zelo udobnem novem avtobusu. Tako smo lahko opazovali, kako se narava in okolje spreminjata od našega skrajno severovzhodnega do skrajno jugozahodnega dela Italije. Videli smo ožino med Scilo in Karibdo in z Apeninov občudovali obalo. Barvni odtenki morja se spreminjajo od svetle do temno modre in vijoličaste barve, ki jo ustvarjata različna globina in morska pozejdonka. Kraj je znamenit zaradi lova na mečarice, ki jih tja privablja ta morska rastlina. Že v Bazilikati smo si ogledali Marateo in se povzpeli do cerkve sv. Blaža in mogočnega kipa Kristusa Odrešenika, ki je drugi najvišji kip na svetu po tistem v Riu de Janeiru. Sledil je ogled obmorskega mesteca Diamante, domovine pekoče paprike. Mestece je zelo slikovito in znano po muralih, slikah, ki so jih razni umetniki naslikali na hišne zidove in tako ustvarili galerijo na prostem. Štiri dni smo prenočili v Popilia country resort Vibo Valentia v hišicah, ki so bile del hotela z velikim bazenom in krasnim parkom. Tu smo vsak dan tudi uživali tipične jedi. Naslednji obisk je bil v Tropei, zelo znamenitem mestu z bogato zgodovino, in mestecu Pizzo. Slikovit kraj je znan po ozkih in strmih ulicah, dolgih stopniščih in Aragonskem gradu. Tu je tudi posebna Piedigrotta, cerkvica v votlini iz tufa.

Zelo se je vtisnila v spomin plovba in obisk Eolskih otokov. Vulcano, Lipari in Stromboli so otoki, na katerih smo se izkrcali in si jih ogledali z nekakšnim nemirom in občudovanjem do ljudi, ki živijo na tem ognjeniškem območju. Na Vulcanu nas je presenetilo ozračje, ki zaudarja po žveplenih hlapih. Na otoku Lipari smo se izkrcali za obisk in nato obkrožili Stromboli, ki nas je plašil z zaporednimi izbruhi dima. Kot na Vulcanu smo imeli tudi na Stromboliju čas za kopanje. Po obisku Eolskih otokov smo odpotovali na konec italskega polotoka v Reggio Calabrio. Obiskali smo zelo lep muzej, v katerem poleg arheoloških najdb iz raznih obdobij hranijo tudi Brona iz Riaceja. Gre za dva izredno lepa bronasta grška kipa iz 5. stoletja pred Kr., ki so ju našli na dnu morja pri kraju Riace. V bližini je kraj Scilla, ki ga imenujejo tudi Južne Benetke, saj se ulice končajo po stopnicah v vodi in hiše zaliva morska voda.

Naslednji dan smo se povzpeli na gozdnate planote Sila. V narodnem parku smo občudovali tisočletna drevesa in razne vrste kalabrijskih borov. Nato smo se začeli vračati proti severu in prenočili v Bazilikati v grajskem hotelu. V avtobusu so si sledile zahvale vsem, ki so pripomogli, da je potovanje lepo uspelo, posebno že omenjeni Patricii, šoferju Denisu, prijazni ženi Enzi, mali Margò, ki je bila pridna in zabavna, ter lokalni vodnici Caterini.