Kaj bo Slovenija predstavila Evropi?
Politika, ki jo vodi nova vlada, bo v kratkem morala polagati račune pred Evropo. 9. maj je namreč datum, do katerega mora Bratuškova predstaviti Evropi svoj natančni načrt dela in podrobni načrt za izhod iz krize. V prejšnjem tednu je tako vlada predstavila osnutek nacionalnega reformnega programa (NRP), ki v ospredje sicer postavlja že vsem dobro znane teme, hkrati pa pojasnjuje nekatere ukrepe, ki so se doslej pojavljali samo v obliki govoric. Ta osnutek je prvi uradni dokument, ki v nekoliko jasnejši obliki pojasnjuje sveženj ukrepov, ki naj bi ga sprejela vlada Alenke Bratušek, pa čeprav pušča še vedno kar nekaj odprtih vprašanj. Pa poglejmo, kaj predvideva.
Sklop 1 – Konsolidacija javnih financ in sanacija bančnega sektorja
V tem najpomembnejšem sklopu ostaja slaba banka osrednja rešitev, ki jo ponuja vlada Alenke Bratušek. Gre za posebno agencijo, na katero bodo prenesene slabe terjatve bank. Šlo bo predvsem za tiste kredite, ki bi jih banke ne mogle izterjati in bodo zato odtujeni na novo agencijo. Njena edina naloga bo upravljanje s tovrstnimi slabimi krediti, banke pa naj bi posledično bile “očiščene” teh bremen in bi lahko ponovno zagnale svojo primarno kreditno dejavnost. Novosti, ki jih prinaša NRP, so možnost daljšega delovanja slabe banke, črtanje obvez, kolikšen delež slabih kreditov bi bilo potrebno vsako leto prodati, ter predvsem možnost vstopa zasebnega partnerja v sistem slabe banke. Če bi se ta možnost uresničila, bi bila tudi država nekoliko manj obremenjena z garancijami pri tem projektu. Najpomembnejša novost, ki izhaja iz NRP, pa je potreba po dokapitalizaciji bank, ki znaša 900 milijonov evrov, in to do konca julija. To bo v prihodnjih dveh mesecih tudi eno od najbolj perečih vprašanj, ki jih bo morala rešiti slovenska vlada: v prejšnjih tednih se je minister za finance Uroš Čufer sestal s številnimi mednarodnimi investitorji, da bi preveril njihovo pripravljenost k odkupu slovenskih državnih obveznic in možnost zmanjšanja donosa za danes še dokaj drago zadolževanje. Del teh sredstev bo nedvomno namenjen tudi sanaciji bančnega sektorja. Področje konsolidacije javnih financ prihaja zelo izrazito na površje predvsem pri rezih v javni sektor: na tem področju pa je zelo odmeven tudi vnos zlatega fiskalnega pravila (uravnoteženje državnih izdatkov s prihodki) v ustavo. Odločitev glede tega naj bi padla v maju: stališča med strankami so namreč še vedno zelo različna, čeprav gredo vse bolj v smer splošnega sprejetja še zlatega fiskalnega pravila, ki je bil še nedavno za levičarske stranke zelo slaba rešitev.
Sklop 2 – Sanacija podjetniškega sektorja
Vlada napoveduje nadaljevanje financiranja malih in srednjih podjetij – šlo naj bi za garancije, subvencije in lastniško financiranje. Letos naj bi za 717 projektov bilo na voljo 120 milijonov evrov. Naslednje leto bo za tovrstne pomoči na razpolago 73 milijonov evrov. Pomoč se bo delila dvema kategorijama podjetij, ki bodo razdeljena glede na tehnološko intenzivnost in rast. Pomembna postavka je dalje privatizacija večjih državnih podjetij. Bratuškova je obljubila, da bo država letos prodala dve večji državni investiciji, po možnosti bo ena od teh tudi prodaja deležev v eni od bank. To naj bi bil po mnenju Bratuškove dober signal za trge. Pomemben projekt na tem področju je nazadnje še Slovenski državni holding (SDH), agencija, ki bo upravljala z vsemi državnimi lastniškimi deleži in bo v tem kontekstu tudi sestavila seznam prednostnih prodaj. SDH je bil, tako kot slaba banka, projekt Janševe vlade: sprememba, ki naj bi jo prinesla nova vlada, pa je dejstvo, da SDH po novem ne bo več lastnik državnih deležev, ampak samo njegov upravljalec. Holding bo tako izgubil na specifični teži, ki mu jo je sicer pripisala Janševa vlada, a še vedno ostaja med temeljnimi projekti: po novem naj bi budno oko nad njim imelo tudi računsko sodišče, kar ni bilo doslej predvideno.
Sklop 3 – Konsolidacija javnih financ in rezi v proračun
V ta sklop spadajo “tipične” reforme, ki jih zahteva Evropa od držav članic, predvsem tistih, ki se prezadolžujejo. Gre za tri pomembnejše reforme: reforma trga dela, rezi v javnem sektorju in pokojninska reforma. Na vseh omenjenih področjih je že ukrepala tudi Janševa vlada v letu 2012: pokojninska reforma in reforma trga dela sta bili sprejeti v režiji ministra Andreja Vizjaka, rezi v javnem sektorju pa v sklopu zakona o uravnoteženju javnih financ. K reformi trga dela bi Bratuškova dodala še boj proti sivi ekonomiji in zaposlovanju na črno: podrobnosti o teh načrtih še niso znane. Tudi pri ostalih dveh postavkah bodo spremembe glede na ukrepe, ki jih je sprejela prejšnja vlada, minimalne: v rezih za javni sektor so opredelili zmanjševanje števila zaposlenih: vsako leto naj bi rezali en odstotek zaposlenih, glede pokojninske reforme pa bo ustanovljena skupina, ki bo spremljala učinke lani sprejete reforme.
Sklop 4 – ustvarjanje boljšega podjetniškega okolja
Boljše podjetniško okolje naj bi se ustvarjalo v naslednjih mesecih s finančnimi subvencijami in spremembo pravnega okvirja. O finančnih subvencijah in garancijah za zagon inovativnih podjetij, predvsem majhnih in srednje majhnih, smo pisali že v gornjih odstavkih. Zanimiv je tukaj tudi nov pravni okvir, ki naj bi bil podjetjem bolj prijazen. Pred kratkim je bil odobren zakon, ki lajša državno pomoč podjetjem v težavah in odpravlja zgornje omejitve finančne pomoči (na tej osnovi je bila odobrena 35-milijonska garancija podjetju Cimos), nove spodbude naj bi prišle za konverzije upniških terjatev v lastniške deleže, v izdelavi naj bi bil nov zakon za razdolževanje podjetij v obliki izvensodnega postopka. Zadnji sveženj ukrepov v tem sklopu bo spodbudil krajevne in državne organe k pripravi novih prostorskih načrtov: šlo naj bi za 13 novih državnih prostorskih načrtov in 90 občinskih.
Andrej Černic
