K nebeškemu Očetu se je vrnil don Sergio Ambrosi, goriški duhovnik in športnik

Dne 29. oktobra popoldne je na Goriškem boleče odjeknila vest, da je v 83. letu starosti umrl g. Sergio Ambrosi, goriški duhovnik, ki je v svojem dolgem in plodovitem življenju veliko naredil za krajevno Cerkev.

Rodil se je 10. julija 1943 v Zdravščinah. Duhovniško posvečenje je prejel 1. septembra 1968 v oglejski baziliki iz rok nadškofa Pietra Cocolina. Najprej mu je bila dodeljena naloga vicerektorja semenišča in kaplana v goriški stolnici, kjer je deloval predvsem med mladimi v oratoriju Pastor Angelicus. Bil je tajnik in nato ravnatelj katehetskega urada, leta 1976 pa je bil imenovan za sodelavca v mestni župniji sv. Ane. V naslednjih letih je vodil škofijsko mladinsko pastoralo in škofijsko Karitas, postal je tudi predsednik inštituta Contavalle.

Dolga leta je bil veroučitelj v goriških šolah. Leta 1984 je bil imenovan za škofijskega ekonoma, leta 1988 pa ga je nadškof Bommarco postavil za župnika v stolnici. V letih 1990–2003 je vodil goriško mestno dekanijo. Skupno z drugimi duhovniki in laiki iz čezmejnega prostora je ustanovil združenje Concordia et pax, ki ga je dolga leta vodil, pri čemer se je vedno zavzemal za spravo in dialog med obmejnima škofijama. Leta 2004 ga je nadškof De Antoni imenoval za nadžupnika v Krminu, po štirih letih je postal tudi župnijski upravitelj Borgnana, Dolenja in Bračana, od leta 2009 do 2014 pa še dekan Krmina.

Leta 2010 se je vrnil v Gorico na čelo župnij Srca Jezusovega in sv. Janeza od Boga; ponovno je bil goriški dekan od leta 2013 do 2018 in predsednik Škofijskega inštituta za vzdrževanje duhovščine (2011–2016). Leta 2018 je postal župnijski vikar v pastoralni enoti, ki združuje stolnico ter župnije sv. Ignacij, sv. Rok in sv. Ana.

Svoje duhovništvo je živel kot služenje in to mu je pomagalo reči “Tukaj sem!” vsakič, ko so mu škofje dodeljevali nove naloge, tudi ko so se mu te zdele zahtevne. V vseh skupnostih, v katerih je deloval, je g. Ambrosi vedno zaznamoval svoje poslanstvo s poudarjanjem osrednje vloge Besede in zavzemanjem za ovrednotenje laikov s posebno pozornostjo na svet mladih: velik pomen je dajal druženju okrog župnišča, predvsem v oratoriju Pastor Angelicus, kjer se je rad zadrževal z mladimi. Eno izmed prednostnih področij, kjer je na svoj način živel svoje duhovništvo, je bil svet športa. Po letih nogometnega udejstvovanja v ekipi Audax (potem ko je zavrnil vabilo profesionalnih klubov, da bi sledil duhovniškemu poklicu), je ostal vedno povezan s tem goriškim klubom, katerega predsednik je bil dolga leta. Pomagal mu je, da je postal ne le športna oporna točka na pokrajinski in deželni ravni, temveč tudi kraj druženja in izobraževanja za otroke in mlade.

Pogrebna maša za don Sergia je bila 3. novembra v goriški stolnici, sledil je pokop na mestnem pokopališču. Gospod življenja naj ga bogato poplača za vse dobro, ki ga je naredil za goriško Cerkev.