Jezikovnica (84)

V dneh, ko smo na vsakem koraku soočeni z glagoloma umiti in razkužiti ter sploh z besedjem, ki je povezano s higieno, bo nemara zanimivo nekoliko podrobneje si ogledati razliko med glagoli umiti (in umiti si ter umiti se), pomiti in prati. Pogosto namreč slišim, da se solata umiva ali posoda pere, kar se mi zdi dokaj neobičajno. Poglejmo, kaj o pomenu teh glagolov pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Glavna pomenska razlaga pri glagolu umiti je: “očistiti telo, del telesa navadno z vodo in milom”; lahko pa glagol umiti zamenjuje tudi glagol pomiti, namreč: “umiti posodo, tla, avtomobil”, slednje v pomenu “oprati ga”, od koder ni daleč do besede avtopralnica. Da je glagol umivati v zvezi s čiščenjem telesa, nam pove tudi pomen tvorjenke umivalnica: “prostor za umivanje” – v sodobnem času umivalnico zamenjuje beseda kopalnica, čeprav je kopanje samo eden od načinov umivanja (poleg prhanja oz. tuširanja oz. t. i. umivanja pod pipo ali pred umivalnikom). Da se posoda pomiva, o tem priča besedna zveza pomivalni stroj, da se perilo pere, pa pralni stroj; tako pravi tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika pri glavni pomenski razlagi glagola pomivati: “kaj z vodo ali drugo tekočino čistiti; pomivati posodo, stopnice” in glagolu prati: “z vodo in pralnimi sredstvi odstranjevati umazanijo s tkanine”. Dodatna pomenska razlaga pa pravi, da prati lahko pomeni tudi “z vodo odstranjevati umazanijo s česa sploh; prati solato”. Kaj torej počnemo z radičem, regratom, berivko, poletno solato, rukolo, endivijo in drugimi vrstami listnate zelenjave? Peremo jo, ne umivamo je, vsaj v knjižni slovenščini je tako. Tudi krompir in drugo zelenjavo peremo. Posodo po uporabi pomijemo ali umijemo. Še pred vsem tem pa si seveda moramo umiti roke. Pa smo pri glagolih umiti, umiti si in umiti se, pri čemer ni veliko dvomov. Umivamo posodo, umijemo si roke in umijemo se, ko si ne umijemo samo rok.
Glagol prati je sestavina kar nekaj frazemov, ki so v Slovarju slovenskega knjižnega jezika navedeni v t. i. frazeološkem gnezdu, npr.: “prati umazano perilo – obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih; prati komu glavo, možgane – idejno, nazorsko, politično ga prevzgajati, preusmerjati”. Spričo podpiranja trajnostnega razvoja in ob dejstvu, da si v tem času lahko pomagamo tudi s pralnimi kirurškimi maskami, pa ni odveč ogledati si še pomen pridevnika pralen: “ki se da prati: pralna obleka”.
S frazeološkega gledišča je zanimiv tudi glagol umiti: vsi vemo, kaj pomeni svetopisemski frazem “umiti si roke (kot Pilat) ” ali “po pilatovsko umiti si roke”, katerih pomen navaja tudi Slovar slovenskih frazemov Janeza Kebra: “znebiti se krivde; ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno”. Mogoče manj znan pa je frazem “po mačje se umiti” oz. “umivati se kot mačka”, kar pomeni “zelo površno se umiti”, saj vemo, da se mačka umiva samo s svojo slino, ki si jo prek jezika in tačk nanaša na dlako. Mačje umivanje rok se v času koronavirusa seveda niti približno ne priporoča!
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega glasu.

Piše Vladka Tucovič Sturman / Umiti, pomiti, prati

Preberi tudi

Jezikovnica (88)

Jezikovnica

Jezikovnica (88)

07.07.2020
Jezikovnica (80)

Jezikovnica

Jezikovnica (80)

04.04.2020
Jezikovnica (85)

Rubrike

Jezikovnica (85)

23.05.2020
Jezikovnica (87)

Rubrike

Jezikovnica (87)

22.06.2020

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme